<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava slovenskih geslovnikov SGC in SSSG s katalogizacijskega in jezikoslovnega vidika</dc:title><dc:creator>Brecelj,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švab,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vsebinska obdelava</dc:subject><dc:subject>geslovniki</dc:subject><dc:subject>predmetno označevanje</dc:subject><dc:subject>prosto oblikovane predmetne oznake</dc:subject><dc:subject>terminološka načela</dc:subject><dc:description>Geslovniki predstavljajo osnovo za vsebinsko obdelavo, zato smo opisali in primerjali Spletni splošni slovenski geslovnik (SSSG) in Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC). Primerjalno smo analizirali njuno zgradbo, pravila za predmetno označevanje in 500 predmetnih oznak, ki so bile analizirane od marca do maja 2026. Predmetne oznake smo analizirali z vidika vsebinskih kategorij, slovničnega števila, sestavljenosti, kvalifikatorja, vsebinskega opisa, semantičnega odnosa, pojavnosti klasifikacije in prisotnosti v bibliografskih zapisih. Ugotovili smo, da je večina analiziranih predmetnih oznak v ednini, da se kvalifikator uporablja za natančnejšo razlago pojma, da so najpogosteje vzpostavljeni odnosi s hierarhično višjimi pojmi in da je v bibliografskih zapisih večkrat prisoten geslovnik SSSG. Uporabo geslovnikov smo analizirali v 98.848 zapisih, ki so bili redigirani od septembra do decembra 2025. Ugotovili smo, da so v bibliografskih zapisih najpogostejše prosto oblikovane predmetne oznake. Med geslovnikoma pa so večkrat rabljene predmetne oznake iz SSSG, s katerimi so pogosto tvorjeni predmetni nizi. Terminološka načela so pri prosto oblikovanih predmetnih oznakah na področju označevanja zaključnih del ter zvrstnega in vrstnega označevanja leposlovnih del večinoma upoštevana. Na področju zaključnih del v skladu z največ načeli vseeno priporočamo konsistentno uporabo izrazov »diplomska naloga«, »magistrska naloga« in »doktorska disertacija«. Na področju leposlovnih del pa priporočamo uporabo splošne oznake »literatura« in odsvetujemo uporabo izrazov »zgodba« ter »pripoved«. Priporočamo striktno uporabo izraza »srhljivka« namesto »triler« in poenostavitev nekaterih večbesednih izrazov.</dc:description><dc:publisher>J. Brecelj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 08:52:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186976</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 025.31:001.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 627410</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290509315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
