<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv ablacije z ireverzibilno elektroporacijo v levem prekatu srca prašičev na prostorski ventrikularni gradient</dc:title><dc:creator>KRAMBERGER,	ŽIGA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarm,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ablacija z ireverzibilno elektroporacijo</dc:subject><dc:subject>vektorkardiografija</dc:subject><dc:subject>prostorski ventrikularni gradient</dc:subject><dc:subject>levi prekat</dc:subject><dc:subject>lezija</dc:subject><dc:subject>miokard</dc:subject><dc:description>V tej magistrski nalogi predstavljamo teoretično ozadje in rezultate analize vpliva ablacije z ireverzibilno elektroporacijo (angl. Pulsed Field Ablation, PFA) na prostorski ventrikularni gradient (angl. Spatial Ventricular Gradient, SVG). Vrednosti parametrov vektorja SVG smo izračunali iz vektorkardiogramov (VCG), rekonstruiranih iz 12-odvodnih signalov EKG. PFA je nova, hitro razvijajoča ablacijska tehnika, ki se že uspešno uporablja pri zdravljenju atrijske fibrilacije z izolacijo pljučnih ven, medtem ko je pri posegih na prekatih manj raziskana. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali se spremembe, ki jih PFA povzroči v signalu EKG, odražajo tudi v prostorskem ventrikularnem gradientu (SVG). SVG predstavlja poenostavljeno obravnavo električne aktivnosti srca, zato nas je zanimalo, ali lahko takšna obravnava zajame učinke PFA – zlasti majhne spremembe, razpršene v več odvodih, ki bi v posameznih odvodih morda ostale prezrte.
Glavni vir podatkov so bili 12-odvodni signali EKG, posneti na petih poskusnih živalih (prašičih) v okviru predhodno opravljene študije. Pri vsaki poskusni živali je bilo dovedenih od pet do osem lezij, ki so se razlikovale po dozi PFA (številu vlakov ablacijskih pulzov) in anatomski lokaciji znotraj levega prekata; amplituda pulzov je bila pri vseh lezijah 1500 V. Pri analizi SVG smo uporabili odprtokodni programski paket Braveheart, s katerim smo obdelali neobdelane 15 sekundne posnetke EKG pred ablacijo (20 s pred začetkom PFA) in po njej (20, 60, 120 in 240 s po koncu PFA), ter tako pridobili vrednosti parametrov SVG (magnituda, azimut in elevacija). Rezultati analize sprememb SVG po dovajanju PFA so pokazali statistično značilen vpliv PFA na magnitudo SVG že pri globalni analizi vseh lezij skupaj. Pri analizi po posameznih živalih smo zaznali kumulativni učinek na magnitudo in azimut SVG. Opazili smo tudi, da je bil vpliv PFA na parametre SVG odvisen od uporabljene doze, saj smo zaznali statistično značilen vpliv pri dozah 8 in 16 vlakov. Odziv se je razlikoval tudi glede na lokacijo znotraj levega prekata, pri čemer so izrazito izstopale lezije v apeksu z največjimi spremembami parametrov SVG po koncu PFA glede na vrednosti pred začetkom PFA. Pri prenosu ugotovitev na človeka je potrebna previdnost zaradi anatomskih razlik med prašičem in človekom ter razmeroma majhnega vzorca podatkov. Raziskava kljub temu pokaže, da ima analiza SVG pri ocenjevanju učinkov PFA velik potencial, in nakazuje potrebo po nadaljnjih raziskavah na tem področju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 08:10:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186958</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63256</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291564803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
