Vrednote mladih s perspektive mladinskih delavk in delavcevPoklič, Daša (Avtor) Kodele, Tadeja (Mentor) spreminjanje vrednotvrednotni sistemmladostnikimladinsko deloV magistrskem delu sem raziskovala vrednotne sisteme mladih s perspektive mladinskih delavk. V teoretičnem uvodu sem se osredotočila na raziskovanje mladosti kot življenjskega obdobja. Pisala sem o vrednotah, njihovem pomenu in posebej o vrednotnem sistemu mladih ljudi. Raziskovala sem tudi, kaj pomeni prosti čas in kakšne so lahko prostočasne aktivnosti mladih. Zadnji del teoretičnega uvoda sem namenila mladinskim organizacijam v Sloveniji. Raziskovalna vprašanja, na osnovi katerih sem zastavila tudi vodila za izvedbo fokusnih skupin, so: Kaj po mnenju mladinskih delavk in delavcev oblikuje vrednote mladih? Katere vrednote so po mnenju mladinskih delavk mladim pomembne? Kako se po mnenju mladinskih delavk vrednote mladih odražajo v njihovem odnosu do sovrstnikov? Kako se po mnenju mladinskih delavk vrednote mladih odražajo v odnosu do mladinskih delavk? Kako mladinske delavke sooblikujejo vrednote mladih? Raziskava je kvalitativna, osnovno izkustveno gradivo predstavljajo besedni opisi oziroma pripovedi, ki sem jih zbrala s pomočjo sogovornikov v dveh fokusnih skupinah. V fokusnih skupinah so sodelovali mladinske delavke, ki mladinsko delo večinoma opravljajo poklicno in ne prostovoljno. Ugotovila sem, da se vrednote mladih močno razlikujejo in da jih ni mogoče posploševati na celotno populacijo, vse pomembnejše pa postajajo individualistične vrednote. Vrednotni sistem mladih sooblikujejo številni dejavniki, posebej pomembni pa so družina, okolje odraščanja in sovrstniki. Pomembnost pridobivajo tudi socialna omrežja, ki hkrati postajajo izredno pomembna za socializacijo in komunikacijo mladih. Ugotovila sem tudi, da so vrednote v odnosih med mladinskimi delavci in delavkami ter mladimi odvisne predvsem od odnosa med mladim in mladinsko delavko, ne pa zgolj od splošnega vrednotnega sistema mladih in mladinskih delavk. Menim, da lahko mladinske delavke pomembno prispevajo k oblikovanju vrednotnega sistema mladih, saj lahko njihovi prostori in aktivnosti za mlade predstavljajo neformalno okolje, kjer se počutijo varno in sprejeto. Hkrati mladinske delavke znotraj svojih organizacij ponujajo prostor za učenje in prevpraševanje vrednot mladih. Na osnovi opravljene raziskave predlagam decentralizacijo organizacij mladinskega dela. Ocenjujem, da neformalni okvir mladinskega dela pomembno prispeva k blaginji življenjskega okolja mladih. Mladinske delavke in mladinski delavci lahko za mladega posameznika predstavljajo varen prostor, kjer lahko pridobi različne kompetence in prevprašuje vrednotne sisteme. Menim, da je to pomemben in dobrodošel del odraščanja, zato bi moral biti dostopen več mladim, tudi v bolj ruralnih okoljih Slovenije. Po mojem mnenju mladinsko delo in njegova okolja zvišujejo kakovost življenja mladih ljudi ter posameznikom prek različnih aktivnosti predstavljajo različne življenjske nazore. Zato predlagam, da so organizacije mladinskega dela zelo aktivno prisotne v skupnostih in vključujejo čim širšo populacijo posameznikov, torej ne nujno le mladih, ter tako prispevajo tudi k medgeneracijskemu povezovanju.20262026-09-06 09:01:11Magistrsko delo/naloga186909VisID: 58440sl