<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba izrazno-ustvarjalnih sredstev pri sodelovanju z učenci z vidika socialnih delavk, zaposlenih v osnovnih šolah</dc:title><dc:creator>Kuri,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodele,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izrazno-ustvarjalna sredstva</dc:subject><dc:subject>šolska svetovalna služba</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu pišem o uporabi izrazno-ustvarjalnih sredstev v šolskem svetovalnem delu z vidika socialnih delavk, zaposlenih v svetovalnih službah osnovnih šol. Osredotočam se na to, na kakšne načine socialne delavke vključujejo izrazno-ustvarjalna sredstva v svoje delo, 
kako jim ta sredstva nudijo podporo pri sodelovanju z učenci, s katerimi izzivi in omejitvami se pri tem srečujejo, kakšne spremembe zaradi uporabe teh sredstev pri učencih zaznavajo ter kako usposobljene se počutijo za njihovo uporabo. 
V teoretičnem delu najprej predstavim vlogo in specifike šolskega svetovalnega dela ter prispevek socialnega dela. Nato opredelim izrazno-ustvarjalna sredstva ter njihov pomen pri svetovalnem delu z otroki in mladostniki v osnovnošolskem okolju.  
Rezultate izvedene raziskave sem pridobila s pomočjo polstandardiziranih intervjujev z enajstimi socialnimi delavkami, zaposlenimi v svetovalnih službah osnovnih šol po različnih regijah Slovenije. Rezultati so pokazali, da vse sodelujoče izrazno-ustvarjalna sredstva že vključujejo v vsakodnevno delo, najpogosteje v kombinaciji s pogovorom. Med najpogosteje uporabljenimi so likovna sredstva, kartice in senzorna sredstva. Izrazno-ustvarjalna sredstva 
socialnim delavkam nudijo pomembno podporo pri vzpostavljanju komunikacije, gradnji 
zaupnega odnosa in spodbujanju izražanja pri učencih, ki svojih doživljanj ne znajo ubesediti. 
Pri učencih opažajo spremembe na čustveno-vedenjskem in kognitivnem področju, v večji motivaciji za sodelovanje učencev ter v odnosu in komunikaciji. Kot najpogostejše ovire so sogovornice izpostavile pomanjkanje časa in materialov, finančne omejitve ter negotovost glede lastnih kompetenc. Večina sodelujočih se ocenjuje kot delno usposobljene in si želi dodatnih praktičnih izobraževanj. Rezultati so pokazali tudi nezadostno sistemsko podporo na 
področju izrazno-ustvarjalnih sredstev, ki onemogoča pogostejšo in bolj načrtno uporabo izrazno-ustvarjalnih sredstev v šolski svetovalni službi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-06 09:01:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186908</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58439</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
