<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj prostorske predstavljivosti predšolskih otrok skozi konstrukcijske igre</dc:title><dc:creator>Potrebuješ,	Nežka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kurent,	Brina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostorska predstavljivost</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>konstrukcijske igre</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji predšolske vzgoje</dc:subject><dc:subject>prostorsko mišljenje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava razvijanje prostorske predstavljivosti v predšolskem obdobju s poudarkom na konstrukcijskih igrah ter vlogi vzgojiteljev pri njenem načrtnem spodbujanju. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako vzgojitelji razumejo prostorsko predstavljivost, kako jo prepoznavajo pri predšolskih otrocih ter katere dejavnosti in pristope uporabljajo za njen razvoj. Posebna pozornost je bila namenjena konstrukcijskim igram kot enemu izmed pomembnih načinov razvijanja prostorskega mišljenja. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostorske predstavljivosti, predstavili njen razvoj v predšolskem obdobju ter pomen posameznih prostorskih sposobnosti za otrokov celostni razvoj. Obravnavali smo povezanost prostorske predstavljivosti z razvojem govora, matematike, tehniškega mišljenja in področij STEM. Predstavili smo tudi pomen prostorskega jezika, gest, konstrukcijskih iger in drugih dejavnosti, ki spodbujajo razvoj prostorskega mišljenja. Posebno poglavje je namenjeno primerom dobrih praks, ki temeljijo na sodobnih raziskavah in prikazujejo učinkovite pristope za razvijanje prostorske predstavljivosti v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in drugi strokovni delavci slovenskih vrtcev. Raziskava je pokazala, da anketirani prostorsko predstavljivost najpogosteje povezujejo z orientacijo v prostoru, uporabo prostorskega jezika, konstrukcijsko igro, zaznavanjem lastnega telesa ter prostorskim načrtovanjem. Večina anketirancev prostorski predstavljivosti pripisuje pomembno vlogo v predšolskem obdobju in meni, da jo je mogoče uspešno razvijati z načrtovanimi pedagoškimi dejavnostmi. Kot najpomembnejše dejavnike razvoja prostorske predstavljivosti navajajo konstrukcijske igre, dejavnosti, ki vključujejo gibanje in orientacijo v prostoru, uporabo prostorskega jezika ter raziskovanje okolja. Rezultati kažejo tudi, da strokovni delavci svojo usposobljenost za spodbujanje prostorske predstavljivosti ocenjujejo razmeroma visoko, največjo suverenost pa izražajo pri vključevanju prostorskega jezika v vsakodnevne dejavnosti. Ugotovitve diplomskega dela potrjujejo pomembnost sistematičnega razvijanja prostorske predstavljivosti že v predšolskem obdobju. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju prostorske predstavljivosti ter ponuja vpogled v poglede slovenskih vzgojiteljev in njihovo pedagoško prakso. Hkrati poudarja pomen ustvarjanja spodbudnega učnega okolja, v katerem imajo otroci dovolj priložnosti za raziskovanje, gradnjo, uporabo prostorskega jezika in reševanje prostorskih problemov.</dc:description><dc:publisher>N. Potrebuješ</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-06 08:30:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186897</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209488</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290564355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
