<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pooperativna obravnava pacienta s Fournierjevo gangreno</dc:title><dc:creator>Velichkovska,	Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Birk Tot,	Karin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>pooperativna zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>Fournierjeva gangrena</dc:subject><dc:subject>oskrba kompleksne rane</dc:subject><dc:subject>kirurški debridement</dc:subject><dc:subject>terapija z negativnim tlakom</dc:subject><dc:description>Uvod: Fournierjeva gangrena je redka, hitro napredujoča nekrotizirajoča okužba mehkih tkiv, ki prizadene genitalno, perinealno in perianalno področje. Zaradi hitrega poteka bolezni, tveganja za sepso, večorganske odpovedi ter visoke stopnje umrljivosti zahteva takojšnje kirurško, antibiotično in podporno zdravljenje. Pooperativna zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri spremljanju stanja pacienta, zgodnjem prepoznavanju zapletov in oskrbi obsežnih ran. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskati pooperativno zdravstveno nego pacienta s Fournierjevo gangreno ter opredeliti načine oskrbe rane s poudarkom na sodobnih pristopih in vlogi zdravstvene nege. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah COBISS in Medline, s pomočjo iskalnikov Pubmed in Google scholar ter z analizo referenc v že identificiranih virih. V pregled so bili vključeni viri, objavljeni med letoma 2016 in 2026, izjemoma tudi starejši vsebinsko relevantni viri. V končno analizo je bilo vključenih 12 člankov. Rezultati: Rezultati pregleda literature so pokazali, da je pooperativna zdravstvena nega pacienta s Fournierjevo gangreno usmerjena v kontinuirano spremljanje vitalnih funkcij, bolečine, diureze, laboratorijskih izvidov, glikemije, znakov sepse in odziva na zdravljenje. Pomembni so tudi aplikacija antibiotične terapije, uravnavanje tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, nadzor pridruženih bolezni, preprečevanje kontaminacije rane ter zagotavljanje psihološke podpore pacientu. Pri oskrbi rane je temeljni ukrep zgodnji in obsežni kirurški debridement, po katerem rane pogosto ostanejo odprte in zahtevajo redno spremljanje ter prevezovanje. Kot sodobnejši pristop se uporablja terapija z negativnim tlakom, ki lahko zmanjša pogostost prevezovanja, bolečino in količino izločka ter spodbuja nastanek granulacijskega tkiva. Razprava in zaključek: Pooperativna obravnava pacienta s Fournierjevo gangreno je kompleksna, dolgotrajna in multidisciplinarna. Zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju poslabšanja, preprečevanju zapletov, oskrbi rane in podpori pacientu med zdravljenjem. Ugotovitve kažejo, da terapija z negativnim tlakom predstavlja koristen dodatek k oskrbi rane, vendar ni primerna za vse paciente in ne nadomešča kirurškega debridementa. Zaradi omejenega števila raziskav, ki neposredno obravnavajo zdravstveno nego pacientov s Fournierjevo gangreno, bi bile potrebne dodatne raziskave s poudarkom na vlogi medicinskih sester pri pooperativni obravnavi.</dc:description><dc:publisher>[K. Velichkovska]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-06 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186873</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163337</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290162691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
