<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujanje čuječnosti s pomočjo zvoka in glasbe v osnovnih šolah</dc:title><dc:creator>Vodošek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pučko,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>zvok</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih je vse večji poudarek namenjen duševnemu zdravju, notranjemu ravnovesju in iskanju učinkovitih načinov spoprijemanja s stresom, zato vse pogosteje v ospredje stopa čuječnost. Ta predstavlja zavestno in nepresojajoče usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek ter spodbuja zavedanje misli, čustev in telesnih občutkov. Pomembno prispeva k izboljšanju splošne dobrobiti posameznika. V teoretičnem delu je predstavljen pomen čuječnosti, njena vloga v vzgoji in izobraževanju ter možnosti povezovanja z zvokom in glasbo v osnovni šoli. Opisani so njeni učinki na učence, zlasti v šolskem okolju, kjer lahko prispevajo k boljši učni uspešnosti, večji koncentraciji, kakovostnejšim socialnim odnosom in boljši čustveni regulaciji. Poudarjena je tudi vloga učitelja, ki mora čuječnost najprej dobro razumeti in jo avtentično živeti, da jo lahko uspešno vključuje v pedagoško prakso. Poseben poudarek je namenjen zvoku in glasbi kot sredstvu za spodbujanje čuječnosti. Glasba vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj otrok, krepi empatijo, sodelovanje, ustvarjalnost ter spodbuja motivacijo učencev. Premišljene glasbene intervencije in skupinske glasbene dejavnosti lahko prinašajo pomembne pozitivne učinke na učence. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom raziskali poznavanje in razumevanje čuječnosti med 192 učitelji slovenskih osnovnih šol ter njeno vključevanje v pedagoški proces. Ugotovili smo, da je pojem med učitelji relativno dobro poznan, povezujejo pa ga z zavedanjem, s pozornostjo in prisotnostjo. Večina se je z izrazom prvič srečala na organiziranih izobraževanjih in delavnicah. Glasbo kot sredstvo za spodbujanje čuječnosti učitelji pogosteje uporabljajo v zasebnem življenju kot v pedagoškem procesu, pri čemer je glavna ovira za njeno vključevanje pomanjkanje lastnega znanja in usposobljenosti. Učitelji so v veliki meri pripravljeni, da v prihodnje v pedagoški proces vključijo glasbene dejavnosti za spodbujanje čuječnosti, namenjene učencem in učiteljem.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-06 07:20:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186865</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 46746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
