Genetsko ozadje pomanjkanja antitrombina pri slovenski populaciji bolnikov z vensko trombozoRojnik, Tamara (Avtor) Božič Mijovski, Mojca (Mentor) Debeljak, Maruša (Komentor) dedno zmanjšana aktivnost antitrombinadiagnostična občutljivostgenetska različicalaboratorijska metodatrombozaDedno zmanjšana aktivnost antitrombina (AT) predstavlja pomemben dejavnik tveganja za vensko trombembolijo (VTE), zato je dobro občutljiva diagnostična metoda ključna za zanesljivo prepoznavanje. Čeprav je merjenje aktivnosti AT s kromogeno metodo (t.i. funkcijsko preiskavo) preiskava izbora, je njena uporabnost omejena zaradi različne občutljivosti komercialnih metod za posamezne genske različice. Namen doktorske disertacije je bil s pomočjo metaanalize in klinične raziskave preučiti genetsko ozadje zmanjšane aktivnosti AT pri slovenskih bolnikih, ovrednotiti diagnostično občutljivost funkcijskih metod, opredeliti razlike v klinični sliki med posameznimi (pod)tipi dedno zmanjšane aktivnosti AT ter oblikovati najprimernejši pristop za odkrivanje te genetske motnje v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 212 bolnikov. Pri 85 % bolnikov z zmanjšano aktivnostjo AT smo opredelili genetski vzrok; 81 % je imelo spremembo v genu SERPINC1, 4 % pa spremembo v genu, povezanem z motnjami N‑glikozilacije AT. Najpogostejša različica je bila AT Padua I (p.Arg79His), prisotna pri 49 % bolnikov. Občutljivost funkcijskih metod se je za odkrite različice pomembno razlikovala; dve metodi sta zaznali skoraj vse različice (98-% občutljivost), medtem ko sta najmanj občutljivi dosegli le 46-% občutljivost. Občutljivost metod se je razlikovala zlasti za različice pomanjkanja podtipa II z okvaro reaktivnega mesta (IIRS) oziroma mesta za vezavo heparina (IIHBS). Na podlagi teh rezultatov predlagani diagnostični pristop temelji na dobro občutljivi funkcijski metodi, ki jo dopolnjuje genotipizacija različice AT Dublin (p.Val30Glu), saj te zaradi njenega patofiziološkega mehanizma ne more zanesljivo prepoznati nobena funkcijska metoda. Določitev (pod)tipa dedno zmanjšane aktivnosti AT v primerjavi z zgolj merjenjem aktivnosti AT omogoča boljšo oceno tveganja za ponovitev in vrsto tromboze; tip I je bil povezan z zgodnjimi in ponavljajočimi VTE, podtip IIHBS pa z arterijsko trombozo (ATE). Zaradi te povezave predlagamo presejanje tudi pri mlajših bolnikih z ATE. Predlagani diagnostični pristop omogoča zanesljivejše odkrivanje bolnikov z dedno zmanjšano aktivnostjo AT ter bolniku bolj prilagojeno zdravljenje.[T. Rojnik]20262026-09-06 07:15:29Doktorsko delo/naloga186856UDK: 616-074:616-005.6(043.3)VisID: 40846COBISS_ID: 290264835sl