<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjalna analiza sistemske podpore osebam po možganski kapi v Sloveniji v URI Soča in na Nizozemskem</dc:title><dc:creator>Ivanuša,	Sofija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ronchi,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>URI Soča</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora</dc:subject><dc:subject>biopsihosocialni model</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>Nizozemska</dc:subject><dc:description>Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti in pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika ter njegove družine. Uspešno okrevanje po možganski kapi ne temelji zgolj na medicinski rehabilitaciji, temveč zahteva celostno biopsihosocialno obravnavo, v kateri ima pomembno vlogo tudi socialno delo. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo socialnega dela pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi v URI Soča ter primerjati sistemsko podporo v Sloveniji z dobrimi praksami na Nizozemskem.
Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Empirični podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji s socialnimi delavkami URI Soča, socialnim delavcem iz Nizozemske ter osebama po možganski kapi. Analiza podatkov je pokazala, da socialne delavke v rehabilitacijskem procesu opravljajo pomembno povezovalno, zagovorniško, koordinacijsko in psihosocialno podporno vlogo. Uporabniki so njihovo delo ocenili kot pomemben vir podpore pri soočanju s posledicami bolezni in pripravi na vrnitev v domače okolje. Ugotovitve raziskave kažejo, da uspešne rehabilitacije po možganski kapi ni mogoče razumeti zgolj kot medicinskega procesa, temveč kot dolgotrajen biopsihosocialni proces ponovnega vzpostavljanja vsakdanjega življenja. Zato je za zagotavljanje celostne podpore potrebno okrepiti kontinuiteto spremljanja po odpustu, razvijati skupnostne oblike rehabilitacije, izboljšati povezovanje med sistemi ter sistemsko krepiti vlogo socialnega dela v zdravstvu.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 09:02:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186849</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
