<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Težave v duševnem zdravju, patologizacija in družbeno konstruiranje drugosti</dc:title><dc:creator>Zlate,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>patologizacija</dc:subject><dc:subject>drugost</dc:subject><dc:subject>družbeni konstrukt</dc:subject><dc:subject>družbeni položaj</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava procese patologizacije, diagnosticiranja in družbenega označevanja, ki prispevajo k družbenemu konstruiranju drugosti oseb s težavami v duševnem zdravju. Skozi zgodovinski in družbeni pregled raziskuje načine, kako družba razume, poimenuje in obravnava duševna stanja ter vedenja, ki jih običajno opredeljuje kot težave v duševnem zdravju. V prvem delu diplomskega dela ob pregledu literature raziskujem, zakaj družba omenjena duševna stanja in vedenja ter ljudi, ki jih doživljajo, pogosto razume in obravnava kot »druge«. Opredelim vlogo jezika, družbenega označevanja drugosti in kariere deviantnosti. Nadaljujem z vidikom medicine oziroma psihiatrije, ki je igrala eno izmed ključnih vlog v določanju tega, kako danes razumemo duševna stanja ljudi. Dotaknem se tudi vidika politike, ki se prepleta z medicino. Opredelim učinke patologizacije in stigmatizacije ter pojasnim koncept diagnoze kot družbenega konstrukta. Osredotočim na današnji družbeni položaj oseb s težavami v duševnem zdravju in na dejavnike, ki nanj vplivajo, kot so družbene vrednote, norme in mediji. Zaključim s predstavitvijo kritičnega pristopa, ki namesto patologizacije duševnih stanj ter vedenj in oseb, ki doživljajo ta stanja ter izkazujejo vedenja, poudari družbene vplive. Sledi kvalitativna empirična raziskava s študentkami Fakultete za socialno delo, z eno skupino iz prvega in drugo iz četrtega letnika. Z intervjujem raziskujem perspektivo študentk o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju, o dejavnikih, ki na ta položaj vplivajo ter o pristopih dela socialnih delavk na področju težav v duševnem zdravju, ki lahko prispevajo k ohranjanju patologizirajočih razlag duševnih stanj in oseb, ki jih doživljajo, ter o alternativah. Primerjam tudi odnos slovenske družbe z nekaterimi drugimi evropskimi državami ter državami obeh Amerik in Azije. Ugotavljam, da se študentke obeh letnikov študija socialnega dela zavedajo, da je sedanji družbeni položaj oseb s težavami v duševnem zdravju pogosto izključujoč, do česar so kritične. Zavedajo se tudi pomanjkljivosti v sistemu podpore in pomoči. Študentke poznajo delovne pristope in teoretična znanja, ki lahko prispevajo k temu, da se socialne delavke vzdržijo patologizacije uporabnikov in njihovih duševnih stanj in pripomorejo h konstruktivno vzpostavljenemu delovnem odnosu in spoštljivemu sodelovanju. Hkrati pa se zavedajo tudi dejavnikov, ki lahko slednje ovirajo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 09:02:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186845</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58367</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
