Gibalna aktivnost ljudi z demenco v domovih za stare ljudi: primerjava odprtih in varovanih oddelkovBotolin, Vid (Avtor) Kejžar, Anamarija (Mentor) Ključne besede: demencagibalna aktivnostdomovi za stare ljudiodprti oddelekvarovani oddelekljudje z demencozaposleni.Diplomsko delo obravnava gibalno aktivnost ljudi z demenco v domovih za stare ljudi ter primerja možnosti gibalne aktivnosti na odprtem in varovanem oddelku. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti demence, dejavniki tveganja, pomen telesne aktivnosti pri starejših in ljudeh z demenco, vpliv gibalne aktivnosti na potek bolezni, ovire pri spodbujanju gibalne aktivnosti, organizacija gibalnih aktivnosti v domovih za stare ljudi ter vloga različnih strokovnih delavcev pri spodbujanju gibalne aktivnosti ljudi z demenco. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni s polstrukturiranimi intervjuji z zaposlenimi različnih strokovnih profilov v dveh domovih za stare ljudi. Raziskava je proučevala, kakšne možnosti za gibalne aktivnosti imajo ljudje z demenco, kako pogosto in na kakšne načine se vključujejo v gibalne aktivnosti, kako gibalne aktivnosti vplivajo na njihovo počutje, kakšne so razlike med odprtim in varovanim oddelkom ter kako zaposleni spodbujajo njihovo vključevanje v gibalne aktivnosti. Ugotovitve kažejo, da imajo ljudje z demenco v obeh tipih oddelkov vsakodnevne možnosti za gibalne aktivnosti, pri čemer se izvajajo tako skupinske kot individualne dejavnosti. Najpogostejše oblike gibalne aktivnosti so sprehodi, vodena telovadba, individualna fizioterapevtska obravnava ter vključevanje gibalnih aktivnosti v vsakodnevna opravila. Gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo predvsem na telesne sposobnosti, počutje, socialne stike in ohranjanje samostojnosti ljudi z demenco. Med odprtim in varovanim oddelkom so bile ugotovljene predvsem organizacijske razlike, ki izhajajo iz različnih potreb in zmožnosti stanovalcev. Raziskava je pokazala, da imajo pri spodbujanju gibalnih aktivnosti pomembno vlogo vsi zaposleni. S prilagajanjem aktivnosti posamezniku, motiviranjem, sodelovanjem med različnimi strokovnimi profili ter ustvarjanjem spodbudnega okolja prispevajo k večji vključenosti ljudi z demenco v gibalne aktivnosti. Ugotovitve kažejo, da sodelujoča domova v tej nalogi že izvajata številne dobre prakse na področju spodbujanja gibalnih aktivnosti ljudi z demenco, zato je pomembno, da jih ohranita in še naprej razvijata. Takšen pristop lahko pomembno prispeva k ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, kakovosti življenja, samostojnosti in dostojanstva ljudi z demenco. Raziskava je pokazala tudi pomembno vlogo socialnega dela pri spodbujanju gibalne aktivnosti ljudi z demenco. Socialni delavci že ob sprejemu v dom sodelujejo pri načrtovanju obravnave ljudi z demenco in njihove svojce seznanijo z možnostmi vključevanja v različne aktivnosti, med drugimi tudi gibalne aktivnosti. S sodelovanjem z drugimi strokovnimi delavci prispevajo k celostni obravnavi, ki pozitivno vpliva na počutje, samostojnost in kakovost življenja ljudi z demenco.20262026-09-05 09:01:02Diplomsko delo/naloga186828VisID: 58359sl