<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje kakovosti notranjega okolja v toplotno neizolirani stanovanjski stavbi</dc:title><dc:creator>Mohar,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štukovnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>stavbni ovoj</dc:subject><dc:subject>kakovost notranjega okolja</dc:subject><dc:subject>kontinuirane meritve</dc:subject><dc:subject>ogrevalna sezona</dc:subject><dc:subject>neogrevalna sezona</dc:subject><dc:subject>konvencionalni ukrepi</dc:subject><dc:subject>napredne rešitve</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava kakovost notranjega okolja v prostoru starejše, toplotno neizolirane enodružinske stanovanjske stavbe. Namen raziskave je bil oceniti bivalne razmere v izbranem prostoru ter ugotoviti vpliv značilnosti stavbnega ovoja, meteoroloških razmer in prezračevalnih navad na izbrane parametre kakovosti notranjega okolja. Raziskava temelji na kontinuiranih meritvah temperature zraka, relativne vlažnosti zraka, koncentracije ogljikovega dioksida in površinskih temperatur v ogrevalni ter neogrevalni sezoni. Analiza je bila dopolnjena z meteorološkimi podatki najbližje merilne postaje Agencije RS za okolje (ARSO) in termovizijskim pregledom ovoja stavbe. Izmerjene vrednosti so bile primerjane z veljavnimi zakonskimi zahtevami in priporočili za kakovost notranjega okolja. Analiza notranje temperature zraka v spalnici je pokazala, da je bil delež meritev znotraj priporočenega območja (Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, 2002) večji v ogrevalni sezoni (44,8 %) kot v neogrevalni sezoni (15,4 %). Relativna vlažnost zraka je bila večino časa znotraj priporočenega območja, občasna odstopanja so bila povezana z načinom uporabe prostora in meteorološkimi razmerami. Delež časa, ko je bila relativna vlažnost znotraj priporočenega območja, je bil bistveno večji v neogrevalni sezoni (78,9 %) kot v ogrevalni sezoni (29,5 %). Med zasedenostjo prostora so bile koncentracije ogljikovega dioksida pogosto višje od priporočene vrednosti 1000 ppm, kar nakazuje, da obstoječe prezračevalne navade ne zagotavljajo zadostne izmenjave zraka. Termovizijski pregled je razkril pomanjkljivosti na območjih stavbnega pohištva in konstrukcijskih stikov, kjer so bile zaznane najnižje površinske temperature. Na podlagi rezultatov so bili oblikovani predlogi ukrepov za izboljšanje kakovosti notranjega okolja, ki vključujejo optimizacijo prezračevanja, izboljšanje toplotne zaščite ovoja stavbe ter uporabo naprednih materialov, kot so materiali s fazno spremembo (PCM).</dc:description><dc:publisher>[J. Mohar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-05 08:45:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186807</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.186.4:502.3:613.15(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 181779</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290759939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
