Govorne navade in poznavanje skrbi za glas pri učiteljih osnovne šole in vzgojiteljih v vrtcuŽgajnar, Nina (Avtor) Hočevar-Boltežar, Irena (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) glasglasovne motnjeprofesionalni glasovni uporabnikiskrb za glasgovorne navadeučitelji in vzgojiteljiGlas je eno izmed osnovnih sredstev sporazumevanja in ima v pedagoških poklicih pomembno vlogo. Predstavlja temeljno delovno orodje učiteljev in vzgojiteljev. Zaradi dolgotrajne in intenzivne glasovne obremenitve so pedagoški delavci izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj glasovnih motenj. Kljub pomembnosti glasovne higiene številni učitelji in vzgojitelji njenemu pomenu ne posvečajo dovolj pozornosti, dokler se ne pojavijo prve težave. Pogosto uporabljajo glas na neustrezen način, govorijo preglasno ali nadaljujejo z delom tudi med boleznijo. Med najbolj pogostimi težavami se pojavljajo hripavost, utrujenost glasu, občutek napetosti v grlu in občasna izguba glasu. Preventiva ter izobraževanje o ustrezni skrbi za glas sta v pedagoškem izobraževanju še vedno premalo vključena. Teoretični del magistrskega dela temelji na pregledu domače in tuje strokovne ter znanstvene literature s področja fiziologije glasu, glasovnih motenj, dejavnikov tveganja, preventive in zdravljenja. Raziskave kažejo, da se prevalenca glasovnih motenj med učitelji in vzgojitelji giblje med 20 % in 70 %, kar je več kot v splošni populaciji. Tudi slovenske raziskave ugotavljajo visoko pojavnost glasovnih težav med pedagoškimi delavci. Približno 66 % pedagoških delavcev naj bi imelo vsaj občasne glasovne težave. Empirični del temelji na kvantitativnem neeksperimentalnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, ki je vključeval vprašanja o govornih navadah, glasovnih težavah in poznavanju glasovne higiene. V raziskavi je sodelovalo 96 pedagoških delavcev, med njimi vzgojitelji ter razredni in predmetni učitelji. Rezultati so pokazali, da se je več kot polovica anketiranih v svoji poklicni karieri že srečala z glasovnimi težavami. Slednje so bile bolj pogosto prisotne pri posameznikih z neustreznimi govornimi navadami, kot so glasen govor, kričanje in pogosto odkašljevanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost glasovnih težav med pedagoškimi delavci ter preučiti povezavo med glasovnimi težavami, govornimi navadami in poznavanjem skrbi za glas. Rezultati raziskave opozarjajo na pomen preventive, zgodnjega ozaveščanja in vključevanja vsebin o glasovni higieni v izobraževanje ter strokovno usposabljanje pedagoških delavcev.N. Žgajnar20262026-09-05 08:32:00Magistrsko delo/naloga186787UDK: 612.78VisID: 209466COBISS_ID: 290430979sl