Med hrupom in tišino: filozofsko-zgodovinska analiza zvočnih razsežnosti slovenskih taborov (1868–1871)Tič, Katarina (Avtor) Stergar, Rok (Mentor) Hribar Sorčan, Valentina (Mentor) Kravanja, Aljoša (Komentor) taborizvokzvočnostinacionalizemSlovenciMagistrsko delo raziskuje tabore (1868–1871), množična slovenska nacionalna zborovanja, s perspektive zvočne zgodovine in širšega interdisciplinarnega polja zvočnih študij. Na podlagi filozofske razčlenitve pojmov zvoka, glasu, glasbe, hrupa in tišine ter širšega historiografskega konteksta slovenskih taborov naloga ponuja zvočno obarvano interpretacijo primarnih virov. Z analizo publicističnih virov, spominov in osebnih korespondenc rekonstruira konkretne zvočne krajine taborov in nasprotnih ustavnih dni ter bolj abstraktne in metaforične zvočnosti v publicistiki. Zajema raznolike perspektive, ki se razkrijejo, če na tabore gledamo kot na zvočne dogodke, na primer: vpliv prostora na afektivno atmosfero, pomen reakcij množice na unikatnost govorčevega glasu, tišino kot znak politične zrelosti ter podobnosti med zvočnostmi nacionalistov in njihovih nasprotnikov. Raziskava skuša osvetliti, da so narodi poleg »zamišljenih skupnosti« tudi »skupnosti čustev« ter da nacionalna čustva pogosto vznikajo iz čutnih – torej tudi slušnih – izkušenj.K. Tič20262026-09-05 07:45:08Magistrsko delo/naloga186761UDK: 323.1(497.4)"1868/1871"VisID: 626947COBISS_ID: 290217731sl