Vpliv mikroplastike na mobilnost fosforja v sedimentih površinskih vodZajc, Rebeka (Avtor) Rozman, Ula (Mentor) Biofilmfosformikroplastikapolietilen tereftalatpolimlečna kislinasedimentMikroplastika predstavlja enega najpogostejših onesnaževal vodnih ekosistemov, ki se med drugim kopiči tudi v sedimentih, kjer lahko vpliva na biogeokemijske procese in kroženje hranil. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv mikroplastike iz polietilen tereftalata (PET) in polimlečne kisline (PLA) v nizki in visoki koncentraciji na mobilnost fosforja v sedimentu površinskih vod. Poleg sprememb koncentracije fosforja v vodnem mediju smo določili tudi posamezne oblike fosforja v sedimentu (celotni fosfor, anorganski fosfor vezan na železo, aluminij in mangan, fosfor vezan na kalcij ter organski fosfor), dodatno pa smo spremljali še koncentracijo raztopljenega kisika v sedimentu, aktivnost mikroorganizmov na sedimentu z določanjem encima alkalne fosfataze, ter koncentracijo celotnega organskega ogljika in pH v mediju. Rezultati so pokazali, da se je koncentracija fosforja v mediju med poskusom zmanjšala v vseh vzorcih, pri čemer je bilo zmanjšanje nekoliko izrazitejše pri vzorcih z dodano mikroplastiko. Analiza sedimenta je pokazala spremembe v porazdelitvi posameznih oblik fosforja, pri čemer so bile najbolj izrazite pri fosforju, vezanem na kalcij, medtem ko pri celotnem fosforju zaradi večje standardne deviacij razlik med vzorci ni bilo mogoče zanesljivo potrditi. Vrednost pH je med poskusom ostala razmeroma stabilna, koncentracija raztopljenega kisika pa se je zmanjšala v vseh vzorcih, najbolj izrazito pri visokih koncentracijah PET in PLA, kar nakazuje na povečano mikrobno aktivnost. Vsebnost TOC se je pri vseh vzorcih zmanjšala, razen pri vzorcu PLA z visoko koncentracijo, kjer se je povečala za več kot 50 %. To nakazuje na začetke biorazgradljive mikroplastike, ki je nato povečala količino organskega ogljika v mediju. Aktivnost alkalne fosfataze je bila najvišja pri vzorcih z visokima koncentracijama PET in PLA, kar nakazuje, da lahko višje koncentracije mikroplastike vplivajo na procese mineralizacije organskega fosforja v sedimentu. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da mikroplastika ne deluje zgolj kot inertni onesnaževalec, temveč spreminja procese vezave, prerazporejanja in zadrževanja fosforja v sedimentu, predvsem preko vpliva na mikrobne združbe, razvoj biofilma ter spremembe fizikalno-kemijskih lastnosti sedimenta. Izrazitejši vpliv smo večinoma opazili pri višjih koncentracijah mikroplastike, medtem ko so bile razlike med PET in PLA manj izrazite.20262026-09-04 13:10:03Diplomsko delo/naloga186745VisID: 26072sl