<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza stopnje zaznavanja obcestnih oglasnih panojev v različnih prometnih okoljih</dc:title><dc:creator>Varošanec,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toroš,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Obcestni oglasni panoji</dc:subject><dc:subject>sledenje očesnim premikom</dc:subject><dc:subject>vizualna pozornost</dc:subject><dc:subject>prometna kompleksnost</dc:subject><dc:subject>vizualna zasičenost</dc:subject><dc:subject>pomnjenje oglasnega sporočila.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bila obravnavana stopnja zaznavanja obcestnih oglasnih panojev v manj kompleksnem in kompleksnejšem prometnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako prometna kompleksnost vpliva na vizualno pozornost voznikov do panojev ter kako se objektivno izmerjena pozornost povezuje s subjektivnim spominom oziroma zaznano opaznostjo panojev.

Raziskava je bila opravljena v realnem prometnem okolju ob uporabi sistema za sledenje očesnim premikom Pupil Labs Neon. V glavni vzorec so bili vključeni vozniki, dopolnilno pa tudi sovozniki. Raziskovalna vožnja je bila razdeljena na manj kompleksni in kompleksnejši prometni odsek. Pri obdelavi podatkov so bili analizirani število pogledov na panoje, delež pogledov glede na potencialno izpostavljene panoje, skupni čas fiksacij in delež časa vožnje, namenjen pogledom na panoje. Po vožnji so bili z vprašalnikom zbrani tudi subjektivni podatki o zahtevnosti vožnje, opaznosti panojev in spominu na njihovo vsebino. Za preverjanje povezave med objektivnimi in subjektivnimi podatki je bila uporabljena Spearmanova korelacija.

Rezultati so pokazali, da vozniki v manj kompleksnem prometnem okolju niso opazili večjega deleža panojev kot v kompleksnejšem okolju. Delež pogledov glede na potencialno izpostavljene panoje je bil v obeh odsekih skoraj enak, medtem ko so bili časovni kazalniki višji v kompleksnejšem odseku. Sovozniki so panojem namenili več vizualne pozornosti kot vozniki, vendar tudi pri njih večja vizualna izpostavljenost ni vedno pomenila boljšega priklica vsebine. Rezultati so pokazali razliko med samim pogledom na pano in kasnejšim pomnjenjem njegove vsebine. Prve tri hipoteze niso bile potrjene, četrta pa je bila potrjena delno. Ugotovljeno je bilo, da zaznavanja obcestnih panojev ni mogoče pojasniti samo s prometno kompleksnostjo, temveč kot preplet prometnega okolja, vizualne zasičenosti, značilnosti panojev, prometnega toka, trajanja izpostavljenosti in individualnih razlik med udeleženci. S tem je bilo dodatno potrjeno, da fizična prisotnost panoja ob cesti še ne pomeni nujno njegove zaznave ali zapomnitve. Raziskava je zato opozorila na pomen dejanske vizualne izpostavljenosti pri vrednotenju obcestnega oglaševanja v realnem prometnem prostoru.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 09:02:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186717</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115586</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
