<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prenos slovenske kulturne dediščine v sodobno kolekcijo oblačil</dc:title><dc:creator>Wallner,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorec,	Petja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>tekstilne ročne tehnike</dc:subject><dc:subject>pletenje</dc:subject><dc:subject>ruralno okolje</dc:subject><dc:subject>motiv naglja</dc:subject><dc:subject>motiv srca</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bila raziskana kulturna dediščina in načini, kako jo prenesti v sodobno kolekcijo
ženskih oblačil. Namen dela je bil ugotoviti, na kakšen način je mogoče elemente oblačilne kulture,
tradicionalnih vezenin, volnene preje, ruralnega okolja in osebnega fotografskega arhiva preoblikovati
v sodoben oblikovalski jezik. Dediščina pri tem ni bila obravnavana kot izhodišče za rekonstrukcijo
narodne noše, temveč kot sistem podob, materialov, tehnik in vrednot.
Teoretični del je obsegal pregled slovenske kulturne in oblačilne dediščine skozi gorenjsko narodno nošo,
motiv srca in naglja, predelovanje volne ter vpliva okolja odraščanja na razvoj prepoznavne oblikovalske
estetike. V raziskavi so bili obravnavani primeri sodobnih modnih blagovnih znamk, pri katerih so
lokalno okolje, folklora in osebni spomin vplivali na oblikovalski izraz kolekcij. V eksperimentalnem
delu so bile analizirane fotografije iz osebnega arhiva, razvite pletene strukture ter izvedeni postopki
ročnega predenja, ročnega in strojnega pletenja ter obdelave tekstila s šivalnimi tehnikami. Uporabljeni
so bili lokalna slovenska volna, materiali iz osebnih zalog in donacij, mrtve zaloge ter različne tkanine
in preje.
Rezultat dela je bila kolekcija Nagljica, sestavljena iz osemnajstih oblačilnih kosov. Motiva srca in
naglja sta bila prenesena v luknjičaste in reliefne pletenine, tekstilne manipulacije, krojne linije, žepe
in voluminozne detajle. Raziskava je pokazala, da se osebna in kolektivna dediščina lahko smiselno
povežeta v prepoznaven avtorski izraz. Volna kot lokalna tekstilna surovina se je izkazala kot dobro
izhodišče za trajnostne tekstilno-oblačilne prakse in učinkovit način za oživljanje tradicionalnih ročnih
tehnik v povezavi s sodobnimi oblikovalskimi pristopi.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 09:01:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186716</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115585</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
