<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Morfološka analiza rodoidov z območja Srebrnika na Kozjanskem</dc:title><dc:creator>Turk,	Daša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rodoidi</dc:subject><dc:subject>koralinejske rdeče alge</dc:subject><dc:subject>Laška formacija</dc:subject><dc:subject>morfološka analiza</dc:subject><dc:subject>sedimentacijsko okolje</dc:subject><dc:subject>Srebrnik</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je bila izvedena morfološka in sedimentološka analiza rodoidov iz badenijskih plasti Laške formacije na območju Srebrnika na Kozjanskem. Namen raziskave je bil opredeliti morfološke značilnosti rodoidov, primerjati rodoide iz dveh stratigrafskih horizontov ter na podlagi njihove zunanje in notranje zgradbe interpretirati pogoje sedimentacijskega okolja. Analiziranih je bilo 153 rodoidov, od tega 144 iz spodnjega in devet iz zgornjega horizonta. Opravljene so bile meritve treh glavnih osi, makroskopska analiza zunanje površine in prerezov rodoidov ter sedimentološka analiza kamnin v katerih se rodoidi pojavljajo. Rodoidi obeh horizontov so bili po velikosti primerljivi, vendar so se razlikovali predvsem po obliki. V spodnjem horizontu so prevladovali bolj sploščeni in diskasti rodoidi, pogosto orientirani vzporedno s plastnatostjo, medtem ko so bili rodoidi zgornjega horizonta bolj ekvidimenzionalni oziroma sferični in brez izrazite preferenčne orientacije. Razlike v razmerjih med osmi so bile statistično značilne. Notranja zgradba je razkrila koncentrične do valovite algne skorje, raznolika jedra, prekinitve rasti in bioerozijske strukture, kar je pokazalo na večfazno rast rodoidov. Sedimentološka analiza je pokazala prisotnost organogenega boundstona in bioklastičnega packstona, ki kažeta na plitvomorsko karbonatno okolje z bogato biogeno produkcijo in razmeroma aktivnimi hidrodinamskimi razmerami. Na podlagi morfoloških, tafonomskih in sedimentoloških značilnosti je bilo ugotovljeno, da so rodoidi nastajali v dinamičnem plitvomorskem okolju. Razlike med horizontoma so bile interpretirane predvsem kot posledica sprememb hidrodinamskih razmer, stabilnosti substrata in pogostosti premikanja rodoidov na morskem dnu.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 09:01:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186714</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
