<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Studijska portretna fotografija</dc:title><dc:creator>Kager,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starešinič,	Marica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>studijska fotografija</dc:subject><dc:subject>portret</dc:subject><dc:subject>sence</dc:subject><dc:subject>Canon</dc:subject><dc:subject>umetniška fotografija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo se posvetili področju studijske portretne fotografije, ki smo ga raziskali tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Za ta žanr smo se odločili, ker združuje tehnično znanje s področja fotografije in samega dela v fotografskem studiju kot tudi umetniški vidik fotografije.
Namen diplomskega dela je bil ustvariti močne portrete, ki pripovedujejo zgodbo. Ustvarili smo jih s pomočjo preprostih pripomočkov, ki smo jih izdelali sami ali jih poiskali v vsakodnevnem življenju. Tako smo predstavili potek dela v fotografskem studiju od same ideje do končne izvedbe.
Za fotografiranje smo uporabili fotoaparat Canon EOS 6D, dva fotografska objektiva, in sicer Canon EF 24-70mm f/4 in Sigma DG Macro 70-300mm f/5.6. Vse fotografije smo posneli v fotografskem studio Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete. Za doseganje optimalnega cilja, torej trdih senc, smo pri vseh fotografijah uporabili reflektor z zelo močno usmerjenim snopom svetlobe za čim bolj trde sence. Za postprodukcijo smo uporabili programsko opremo Adobe Photoshop za izvedbo pretvorbe fotografij v črnobelo tehniko ter rahle popravke svetlosti in kontrasta. Vse fotografije smo posneli v RAW formatu in jih kasneje za potrebe končne uporabe pretvorili v format JPG.
Med samim fotografiranjem smo ugotovili, da je za najboljši učinek pri takšni vrsti fotografij, torej poigravanju s sencami, izbrati črno ozadje. Najprej smo nekaj fotografij nameravali posneti tudi na belem ozadju, vendar smo hitro videli, da je črnina najboljša izbira. Nekaj težav se je pojavilo tudi z določenini predmeti, s pomočjo katerih smo na model metali sence – predvsem zaradi njihove velikosti. Manjši je bil predmet, bliže smo ga morali držati, da so se na koži izrisale jasne sence. Seveda pa smo zaradi tega s predmetom večkrat posegli v sam kader. Po nekaj poskusih smo odpravili tudi to težavo, ko smo asistentko v studiju napotili, da predmete drži pred modelom pod drugačnim kotom.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 09:00:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186707</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115576</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
