Kontrola kakovosti prehranskih dopolnil z različnimi oblikami kobalaminovŠarman, Ajda (Avtor) Roškar, Robert (Mentor) Temova Rakuša, Žane (Komentor) kobalaminivitamin B12prehranska dopolnilaHPLCvsebnoststabilnostVitamin B12, znan tudi kot kobalamin, je esencialni vodotopni vitamin iz skupine vitaminov B-kompleksa. Njegovo dolgotrajno pomanjkanje je povezano z razvojem hematoloških, nevropsihiatričnih in gastrointestinalnih motenj. Naravno je prisoten predvsem v živilih živalskega izvora, zato se njegovo pomanjkanje pogosto pojavi pri osebah, ki se držijo veganske ali vegetarijanske diete. Za preprečevanje pomanjkanja vitamina B12 je zato pomembno njegovo ustrezno nadomeščanje, pri čemer se vse pogosteje uporabljajo prehranska dopolnila. Ta so vedno bolj razširjena tudi na slovenskem trgu, vendar so v primerjavi z zdravili precej manj regulirana. Ker nas je zanimalo, kakšna je kakovost prehranskih dopolnil, ki vsebujejo kobalamine, smo v magistrski nalogi ovrednotili prisotnost in vsebnost štirih oblik vitamina B12, ki so trenutno dovoljene v prehranskih dopolnilih (adenozilkobalamina, cianokobalamina, metilkobalamina in hidroksokobalamina). V ta namen smo uporabili predhodno razvito analizno metodo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, ki smo jo ustrezno validirali. Po pregledu trga smo izbrali 31 prehranskih dopolnil, ki so vsebovala eno ali več oblik kobalaminov. Vključili smo izdelke različnih farmacevtskih oblik, proizvajalcev in cenovnih razredov. V prehranskih dopolnilih smo najprej preverjali prisotnost deklariranih kobalaminov, pri čemer smo nepravilnosti ugotovili pri 19 od 31 analiziranih izdelkov. Najpogosteje smo zaznali prisotnost hidroksokobalamina, ki ni bil naveden na ovojnini izdelkov. Ker hidroksokobalamin predstavlja razgradni produkt drugih oblik kobalaminov, smo sklepali, da je nastal kot posledica njihove nestabilnosti v prehranskih dopolnilih. Ovrednotili smo tudi vsebnost deklariranih oblik kobalaminov in rezultate primerjali z navedbami na ovojnini. V skladu s smernicami Evropske komisije smo kot ustrezno vsebnost določili območje 80–150 % deklarirane vrednosti. Med 31 analiziranimi prehranskimi dopolnili jih je 17 vsebovalo ustrezne količine kobalaminov, medtem ko smo pri 13 izdelkih ugotovili prenizke vsebnosti, pri enem izdelku pa previsoko vsebnost. Pri analizi prehranskih dopolnil smo ugotavljali tudi vpliv farmacevtske oblike in proizvajalca na kakovost izdelkov ter morebitno povezavo med ceno in kakovostjo prehranskih dopolnil. Pri primerjavi izdelkov v različnih farmacevtskih oblikah so se kot najbolj kakovostna izkazala prehranska dopolnila v obliki tablet, najmanj pa v tekoči obliki. Ugotovili smo, da višja cena ne zagotavlja nujno boljše kakovosti, temveč je to predvsem odraz višje deklarirane vsebnosti kobalamina. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da prehranska dopolnila s kobalamini na trgu pogosto ne dosegajo pričakovanih standardov kakovost, kar poudarja potrebo po uvedbi doslednejšega nadzora.[A. Šarman]20262026-09-04 08:46:19Magistrsko delo/naloga186703UDK: 613.292:543.544.5HPLC(043.2)VisID: 128083COBISS_ID: 290221571sl