<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjalna analiza vsebnosti in profilov sproščanja resveratrola v izbranih prehranskih dopolnilih na slovenskem trgu</dc:title><dc:creator>Brodnik,	Mihela Rafaela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšek,	Odon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>resveratrol</dc:subject><dc:subject>raztapljanje</dc:subject><dc:subject>vsebnost</dc:subject><dc:subject>razpadni čas</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:description>Resveratrol (RSV) je naravni polifenol, ki je zaradi svojih številnih bioloških učinkov, vključno z antioksidativnim, protivnetnim, antidiabetičnim, protirakavim, kardioprotektivnim in nevroprotektivnim delovanjem v zadnjih desetletjih postal predmet intenzivnih raziskav. Kljub obetavnim rezultatom predkliničnih in kliničnih študij ostaja njegova klinična uporabnost omejena, predvsem zaradi njegove nizke biološke uporabnosti in hitre presnove po peroralni aplikaciji. Posledično RSV pogosteje uporabljamo v obliki prehranskih dopolnil (PD), katerih kakovost in učinkovitost nista vedno ustrezno nadzorovani. V okviru magistrske naloge smo se zato osredotočili na preverjanje kakovosti PD z RSV, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih 
sproščanja v biorelevantnih medijih z namenom napovedi obnašanja PD v telesu. 
V prvi fazi magistrske naloge smo naredili literaturni pregled ključnih predkliničnih in kliničnih 
preskušanj, ki so raziskovale terapevtske učinke RSV na področju onkologije, antioksidativnega in protivnetnega delovanja, nevroloških, srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter njegov vpliv na podaljšanje življenjske dobe. V eksperimentalnem delu smo izbrali 7 komercialno dostopnih PD z RSV. Z ustrezno ekstrakcijsko metodo in analizo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti smo izmerili dejansko vsebnost RSV, ki smo jo primerjali z 
deklariranimi vrednostmi proizvajalcev. Izdelkom, ki so bili v obliki kapsule, smo nato izmerili razpadni čas, ki neposredno vpliva na sproščanje učinkovine. Nadaljevali smo s testi sproščanja, za katere smo uporabili napravo z vesli po Evropski farmakopeji. Teste smo izvajali v medijih, 
ki posnemajo fiziološke pogoje, in sicer v mediju s pH vrednostjo 1,2, ki posnema pogoje v praznem želodcu in v mediju s pH vrednostjo 6,8, ki posnema pogoje v tankem črevesu. Zaradi slabe topnosti RSV smo raztapljanje izvajali tudi v »sink« pogojih, ki smo jih dosegli z dodatkom površinsko aktivne snovi. Za natančnejšo simulacijo prehoda farmacevtske oblike skozi prebavni trakt smo test sproščanja izvedli tudi z metodo z dolivanjem medija po Evropski 
farmakopeji.  
Rezultati so pokazali, da kakovost PD z RSV ni enotna, saj le štirje od sedmih analiziranih izdelkov ustrezajo deklarirani vsebnosti. Dodatno sta dva izdelka presegla dovoljeni razpadni čas (30 minut), kar lahko vpliva na sproščanje učinkovine. Sproščanje RSV je bilo v fizioloških pogojih omejeno (do 26 % v mediju s pH 1,2), medtem ko se je v prisotnosti PAS povečalo do 8-krat (s 4,3 % na 35,6 % v mediju s pH 6,8). Ugotovitve kažejo na pomembno variabilnost med izdelki in postavljajo pod vprašaj njihovo kakovost in učinkovitost. Predstavljajo pa tudi osnovo za nadaljnje raziskave na področju nadzora kakovosti in biofarmacevtskih lastnosti PD.</dc:description><dc:publisher>[M. R. Brodnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 08:46:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186702</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.27(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128082</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290138115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
