<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje vsebnosti epidermalnega rastnega dejavnika v kozmetičnih izdelkih s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti</dc:title><dc:creator>Markič,	Nikolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Nika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kozmetični izdelki</dc:subject><dc:subject>epidermalni rastni dejavnik</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija visoke ločljivosti</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>kontrola kakovosti</dc:subject><dc:description>Rastni dejavniki se v zadnjih letih vse pogosteje uporabljajo kot kozmetično aktivne sestavine. Najpogosteje uporabljen je epidermalni rastni dejavnik, ki je v koži tudi naravno prisoten in sodeluje pri njenem obnavljanju, zato se pogosto dodaja v izdelke za nego zrele kože. Njegovo uporabo v kozmetičnih izdelkih omejujeta predvsem nagnjenost k razgradnji in slaba perkutana absorpcija.
Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti vsebnost in stabilnost epidermalnega rastnega dejavnika v izbranih kozmetičnih izdelkih in s tem preveriti skladnost z navedbami na ovojnini. V raziskavo smo vključili deset kozmetičnih izdelkov različnih cenovnih razredov, pri katerih je bil med sestavinami epidermalni rastni dejavnik naveden kot sh‑Oligopeptid-1. Za določanje vsebnosti smo optimizirali predhodno razvito metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti in jo ustrezno validirali. Posebno pozornost smo namenili tudi izbiri ekstrakcijskega topila in razvoju postopka priprave vzorcev. 
Epidermalnega rastnega dejavnika nismo zaznali v nobenem izmed analiziranih kozmetičnih izdelkov, zato skladnosti med deklarirano in dejansko sestavo nismo mogli potrditi. To pomeni, da kozmetični izdelki ne vsebujejo oziroma vsebujejo manj aktivne sestavine, kot je meja zaznave analizne metode, in sicer za serume manj kot 0,001 %, za kreme pa manj kot 0,0025 % epidermalnega rastnega dejavnika. Ugotovili smo tudi, da označevanje epidermalnega rastnega dejavnika v kozmetičnih izdelkih spremljata neenotna terminologija in nejasna opredelitev sestavine. 
Stabilnost epidermalnega rastnega dejavnika smo preverili v različnih topilih in v pripravljenih vzorcih serumov pri normalnih pogojih shranjevanja. Rezultati so pokazali, da na njegovo stabilnost vplivajo temperatura, svetloba, topilo in pomožne snovi v kozmetičnem izdelku. Ugotovili smo, da je epidermalni rastni dejavnik zelo nestabilna molekula, saj je njegova vsebnost v različnih vzorcih upadla za vsaj 10 % v nekaj dneh ali celo urah. V zaključku naloge smo kozmetične izdelke obogatili z aktivno sestavino. Ugotovili smo, da se je njegova vsebnost zmanjšala za približno 35 % po dveh tednih shranjevanja na sobni temperaturi, kar nakazuje na izrazito nestabilnost in bi lahko pojasnilo njegovo odsotnost v testiranih kozmetičnih izdelkih. Ugotovitve raziskave poudarjajo, da je potrebna večja transparentnost pri oglaševanju, ustreznejša regulativa in večji nadzor nad kozmetičnimi izdelki, ki vsebujejo peptide in proteine kot aktivne sestavine.</dc:description><dc:publisher>[N. Markič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 08:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186701</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 665.58:543.544.5HPLC(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128081</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290143491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
