Priprava in vrednotenje magnetnih nanopalčk s pripetimi ligandi lektina FimH za odstranjevanje bakterijskih biofilmovGarb, Luka (Avtor) Anderluh, Marko (Mentor) Kralj, Slavko (Komentor) antagonisti FimHbiofilmiEscherichia colifunkcionalizacijakemija alkoksisilanovmagnetne nanopalčkepotencial zetaBakterijska rezistenca predstavlja vedno večji problem v zdravstvu, zato raziskovalci usmerjajo svoje raziskave v nove pristope za preprečevanje bakterijskih okužb. Escherichia coli je ena izmed takšnih bakterij, ki med drugim lahko povzroča okužbe sečil in povzroči ponovni zagon Crohnove bolezni. Svojo rezistenco na obstoječe terapije uspešno razvija s tvorbo biofilmov, s katerimi se zaščiti pred zunanjimi vplivi. Za začetek okužbe in tvorbo biofilmov je ključnega pomena adhezija bakterijske celice na sluznico, kar doseže s posebnimi fimbrijami, ki na svojem koncu vsebujejo lektin FimH, ki se veže na D-manozne ostanke glikoproteinov na površini človeških celic. Zato je naš glavni namen magistrske naloge priprava funkcionaliziranih magnetnih nanopalčk, ki bi se v rotirajočem magnetnem polju vrtele, vezale na FimH in mehansko odstranjevale bakterijske celice iz biofilmov. V sklopu eksperimentalnega dela smo načrtovali in sintetizirali D-manozni antagonist lektina FimH na podlagi biarilne spojine vodnice odkrite s strani raziskovalne skupine prof. dr. Tomašiča in sodelavcev. Antagonistu smo namesto terminalne estrske skupine pripeli z amidno vezjo in distančnikom povezano zaščiteno silanolno funkcionalno skupino. Hkrati smo poleg antagonista načrtovali D-glukozni in polietilenglikolni derivat, ki bosta v nadaljnjih študijah predstavljala negativno kontrolo antagonistu FimH. Uspešno smo sintetizirali D-glukozni derivat za preverjanje selektivnost vezave antagonista v vezavno mesto lektina FimH. Antagonist smo uspešno izolirali in ovrednotili z ustreznimi analitskimi metodami, medtem ko smo pri derivatu za negativno kontrolo naleteli na težave pri izolaciji, zaradi labilnosti zaščit silanolnih skupin. Derivat za negativno kontrolo smo potrdili s tekočinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo. Ločeno smo iz superparamagnetnih nanodelcev železovega oksida pripravili magnetne nanopalčke in jih stabilizirali z oblogo iz silike. Nastanek stabilnih magnetnih nanopalčk smo analizirali s presevno elektronsko mikroskopijo in potrdili ohranitev superparamagnetnih lastnosti z magnetometrom z vibrirajočim vzorcem. Na magnetne nanopalčke smo z uporabo znanih kemijskih postopkov preko alkoksisilanov vezali naši končni spojini in uspešnost vezave preverili z merjenjem potenciala zeta. Na koncu smo dobili funkcionalizirane magnetne nanopalčke, ki se bodo v nadaljnjih študijah testirale na Escherichia coli in njihovih biofilmih.[L. Garb]20262026-09-04 08:45:29Magistrsko delo/naloga186698UDK: 615.45:54(043.2)VisID: 128080COBISS_ID: 290236163sl