<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv intenzivne obravnave na hojo pri odraslem s spastično obliko cerebralne paralize - študija primera</dc:title><dc:creator>Vrhovnik,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>odrasli</dc:subject><dc:subject>intenzivna obravnava</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza je neprogresivna motnja, ki nastane zaradi okvare nerazvitih možganov. Povzroči motorične motnje, ki so pogosto združene s kognitivnimi motnjami. Hoja je ena najpogosteje prizadetih funkcij oseb s CP. Večina raziskav o učinkovitosti intenzivnih terapevtskih intervencij za izboljšanje hoje obravnava otroke in mladostnike, medtem ko so spremembe, dosegljive v odrasli dobi, slabo raziskane. Namen: Namen raziskave je bil ovrednotiti spremembe hoje pri odrasli osebi s cerebralno paralizo po obdobju intenzivne terapevtske obravnave. Metode dela: Izvedli smo študijo primera. Vključen je bil 22-letni moški preiskovanec s spastično diplegijo, razvrščen v prvo stopnjo po sistemu GMFCS. Meritve smo izvedli pred in po fizioterapevtski obravnavi. Uporabili smo vprašalnik RAND-36, modificirano Ashworthovo lestvico, test hoje na 10 metrov (hitrost, kadenca), meritve dolžinskih spremenljivk hoje, časovno merjeni test vstani in pojdi ter šestminutni test hoje. Fizioterapevtska obravnava je potekala trikrat tedensko in je obsegala 50 enot, ki so vključevale funkcijsko vadbo hoje, učenje hoje, vadbo za povečanje mišične sile, hojo na prostem in igro z loparjem (padel). Rezultati: Po fizioterapevtski obravnavi smo zabeležili klinično pomembne izboljšave. Hitrost sproščene hoje se je povečala za 11,6 % (0,16 m/s), hitrost hitre hoje pa za 28,6 % (0,54 m/s). Kadenca se je pri sproščeni hoji povečala za 11 korakov na minuto, pri hitri hoji za 32 korakov na minuto. Prehojena razdalja pri šestminutnem testu hoje se je podaljšala za 179 metrov (31,1 %), čas pri testu vstani in pojdi pa se je skrajšal za 0,99 sekunde (19,6 %). V domeni telesnega delovanja vprašalnika RAND-36 smo zabeležili izboljšanje za 25 točk. Spastičnost po modificirani Ashworthovi lestvici je ostala nespremenjena. Zmanjšala se je tudi variabilnost dolžine in širine desnega koraka med hitro hojo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je intenzivna, v funkcijo usmerjena terapevtska obravnava pri odraslem s spastično obliko CP privedla do klinično pomembnih izboljšav v hitrosti hoje, vzdržljivosti hoje, funkcijski premičnosti in kakovosti življenja, in sicer brez sprememb v spastičnosti. Ugotovitve podpirajo smiselnost izvajanja intenzivnih programov tudi v odrasli dobi in dopolnjujejo še razmeroma omejeno literaturo na tem področju. Zaradi narave študije primera rezultatov ni mogoče posploševati, zato so za posplošitev ugotovitev potrebne nadaljnje raziskave z večjim vzorcem in dolgoročnim spremljanjem.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Vrhovnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 07:46:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186673</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163155</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290040323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
