Učinek telesne dejavnosti v nosečnosti na potek porodaMarc, Maša (Avtor) Šćepanović, Darija (Mentor) Lučovnik, Miha (Komentor) potek porodatelesna dejavnost v nosečnostiizidi porodanosečnostperinatalni izidiUvod: Nosečnost in porod vključujeta fiziološke, fizične, čustvene in socialne spremembe za žensko. Do leta 1985 je bilo tudi v razvitih družbah običajno, da so zdravstveni delavci nosečnicam predpisovali počitek, danes pa vemo, da je telesna dejavnost v nosečnosti zelo dragoceno orodje, in naj bi pozitivno vplivala na fizično in psihično zdravje matere in zdravje novorojenčka. Kljub temu se je število telesno dejavnih žensk med nosečnostjo zmanjšalo. Namen diplomskega dela je bil preučiti povezanost izvajanja telesne dejavnosti v nosečnosti na potek poroda. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza anonimiziranih podatkov, pridobljenih iz Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije, ki je vključevala vse enoplodne nosečnosti med letoma 2020 in 2024. Vključili smo enoplodne nosečnosti ob roku (≥ 37 0/7 tednov nosečnosti) s plodom v glavični vstavi. Izključili smo porode s planiranim carskim rezom pred začetkom poroda. Babica in zdravnik vneseta v bazo podatkov več kot 140 spremenljivk, med katere sodijo podatki o nosečnici: družinska, zdravstvena, ginekološka in porodniška anamneza, ter podatki o trenutni nosečnosti, vključno s podatki o telesni dejavnosti med nosečnostjo, poteku poroda, poporodnem obdobju in neonatalnem obdobju. Ključne spremenljivke v naši raziskavi so bile telesna dejavnost vsaj dvakrat na teden, urgentni carski rez, vakuum, epiziotomija, poškodbe presredka 3. in 4. stopnje, farmakološka analgezija in nepravilna glavična vstava. Za primerjavo vpliva telesne dejavnosti na opisne spremenljivke med skupinama (nosečnice, ki so bile med nosečnostjo telesno dejavne vsaj dvakrat tedensko in nosečnice, ki so bile telesno dejavne manj kot dvakrat tedensko) je bil uporabljen hi-kvadrat test. Multivariatna logistična regresija je bila uporabljena za preučevanje odvisnosti oz. neodvisnosti povezav med redno telesno dejavnostjo in izidi raziskave, pri čemer smo nadzorovali vpliv naslednjih možnih motečih dejavnikov: pariteta (prvorodnice in mnogorodnice), starost matere ter indeks telesne mase matere pred nosečnostjo, razvrščen kot podhranjenost (<18,5 kg/m²), normalna telesna masa (18,5–24,9 kg/m²), prekomerna telesna masa (25,0–29,9 kg/m²) ali debelost (≥30,0 kg/m²). Rezultati: Podatki 73942 porodov niso pokazali statistično pomembnih razlik med izvajanjem telesne dejavnosti in urgentnim carskim rezom (razmerje obetov (RO) 0,98; 95% interval zaupanja (IZ) 0,93-1,03; p=0,45), ali nepravilno vstavo ploda (RO 0,98; 95% IZ 0,92-1,11; p=0,63) ali pojavnostjo težjih poškodb presredka (RO 1,03; 95% IZ 0,86-1,24; p=0,73). Pokazali pa so pomembno zmanjšanje uporabe farmakološke analgezije (RO 0,83; 95% IZ 0,80-0,86; p<0,001), epiziotomije (RO 0,87; 95% IZ 0,83-0,90; p<0,001) in vakuumske ekstrakcije ploda (RO 0,83; 95% IZ 0,76-0,91; p<0,001). Zaključki: Rezultati kažejo, da je telesna dejavnost v nosečnosti vsaj dvakrat na teden povezana z manj porodniškimi posegi med porodom (farmakološke analgezije, epiziotomije in vakuumske ekstrakcije). V nekaterih raziskavah poročajo tudi o zmanjšanju urgentnega carskega reza, česar v tej raziskavi nismo ugotovili. Ugotovitve nakazujejo potencialne koristi telesne dejavnosti v nosečnosti, omejitve pa so netočno opredeljeni parametri telesne dejavnosti ter neupoštevani dejavniki, ki bi lahko vplivali na rezultate, kar dopušča možnosti za nadaljnje raziskovanje.20262026-09-04 07:45:59Diplomsko delo/naloga186669VisID: 163151sl