<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek gemcitabina na imunomodulatorne lastnosti raka trebušne slinavke in njegove posledice za z granulami posredovano citotoksičnost NK-celic</dc:title><dc:creator>Slatinek,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perišić Nanut,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak trebušne slinavke</dc:subject><dc:subject>gemcitabin</dc:subject><dc:subject>naravne celice ubijalke</dc:subject><dc:subject>tumorsko mikrookolje</dc:subject><dc:subject>citotoksičnost</dc:subject><dc:description>Rak trebušne slinavke je ena najagresivnejših malignih bolezni, za katero sta značilna izrazito imunosupresivno tumorsko mikrookolje in slaba odzivnost na zdravljenje. Pomemben del zdravljenja še vedno ostaja gemcitabin. Ta učinkovina lahko poleg neposrednega citotoksičnega učinka na tumorske celice vpliva tudi na njihovo komunikacijo z imunskimi celicami. Namen magistrske naloge je bil preučiti, ali kondicionirani medij celic raka trebušne slinavke, predhodno tretiranih z gemcitabinom, posredno vpliva na fenotipske in citotoksične značilnosti naravnih celic ubijalk. V raziskavi smo uporabili celični liniji raka trebušne slinavke PANC-1 in CAPAN-2, ki smo ju tretirali z gemcitabinom, nato pa iz njunih izločkov pripravili kondicionirani medij. Kondicioniranemu mediju smo izpostavili celično linijo naravnih celic ubijalk NK-92 ter primarne naravne celice ubijalke, izolirane iz krvi dveh zdravih darovalcev. Izražanje molekul, vključenih v z granulami posredovano citotoksičnostjo, smo analizirali z metodo prenosa western, izražanje površinskih označevalcev aktivacije, zaviranja in adhezije pa s pretočno citometrijo. Rezultati so pokazali, da kondicionirani medij tumorskih celic vpliva na citotoksične in fenotipske lastnosti naravnih celic ubijalk, vendar učinek ni bil enoten. Najizrazitejši imunomodulatorni učinek smo opazili pri celični liniji PANC-1, kjer je pri določenih pogojih prišlo do povečanja izražanja katepsina C, perforina in grancima B, kar nakazuje povečan citotoksični potencial naravnih celic ubijalk. Pri celični liniji CAPAN-2 so bili učinki šibkejši, časovno bolj spremenljivi in pogosteje povezani s spremembami regulatorne molekule cistatina F. Analiza površinskih označevalcev ni pokazala enotnega premika proti izrazito aktiviranemu fenotipu, temveč kompleksno prilagoditev, odvisno od tumorske celične linije, časa izpostavitve in uporabljenega modela naravnih celic ubijalk. Pomembna ugotovitev raziskave je bila tudi razlika med celično linijo NK-92 in primarnimi naravnimi celicami ubijalkami. Celična linija NK-92 je pokazala bolj ponovljiv odziv, medtem ko so bile primarne celice izrazito odvisne od darovalca. Rezultati kažejo, da lahko gemcitabin posredno spremeni komunikacijo med tumorskimi in imunskimi celicami, vendar je ta učinek odvisen od lastnosti tumorskih celic, časovne dinamike odziva in biološke raznolikosti imunskih celic.</dc:description><dc:publisher>[V. Slatinek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-04 07:45:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186666</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-097:577.27(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128036</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290352643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
