Vpliv temperature hranilne raztopine na pridelek siljenega radičaKoželj, Jan (Avtor) Slatnar, Ana (Mentor) radičsiljenje radičahidroponsko gojenjetemperatura hranilne raztopinepridelekkoličina pridelkaV magistrskem delu smo proučevali vpliv temperature hranilne raztopine na pridelek in kakovost siljenega radiča (Cichorium intybus L.) v hidroponskem sistemu. V poskus smo vključili tri sorte radiča: 'Atlas F1', 'Crenoline F1' in 'Rossa di Treviso 2'. Korene smo pridelali na prostem, jih po spravilu razvrstili glede na velikost in obliko ter jih silili v ogrevani (21,5 °C) in neogrevani (10,6 °C) hranilni raztopini. Spremljali smo maso in premer glavic, število listov, dolžino najdaljšega lista, maso korena ter vsebnost suhe in topne suhe snovi. Rezultati so pokazali, da je bil vpliv temperature hranilne raztopine močno odvisen od sorte. Najizrazitejši odziv na ogrevanje je pokazala sorta 'Crenoline F1', pri kateri so bile v ogrevanem obravnavanju dosežene statistično značilno večje glavice z več listi in večjim premerom. Masa glavic je bila pri tej sorti kar 6,6-krat večja kot pri neogrevanem obravnavanju. Pri sortah 'Atlas F1' in 'Rossa di Treviso 2' vpliv temperature na maso glavic ni bil statistično značilen, čeprav je bil v ogrevani hranilni raztopini opažen večji pridelek. Pomemben dejavnik uspešnosti siljenja so bile tudi morfološke lastnosti korenov. Debeli in razrasli koreni so razvili statistično značilno večje in težje glavice kot drobni koreni, kar potrjuje pomen kakovostnega sadilnega materiala. Na vsebnost suhe snovi in topne suhe snovi je največ vplival genotip; najvišje vrednosti smo ugotovili pri sorti 'Atlas F1'. Rezultati potrjujejo, da sta pridelek in kakovost siljenega radiča posledica medsebojnega delovanja sorte, temperature hranilne raztopine in morfoloških lastnosti korena. Za doseganje največjega pridelka je zato treba tehnologijo siljenja prilagoditi posamezni sorti ter uporabiti kakovostne korene.20262026-09-04 07:17:06Magistrsko delo/naloga186659VisID: 286858COBISS_ID: 290157571sl