<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv procesnih parametrov difuzijskega spajanja na mikrostrukturo Ti–Au spoja</dc:title><dc:creator>Likar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>difuzijsko spajanje</dc:subject><dc:subject>titan–zlato</dc:subject><dc:subject>intermetalne spojine</dc:subject><dc:subject>difuzija</dc:subject><dc:subject>vrstična elektronska mikroskopija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bil raziskan vpliv temperature difuzijskega spajanja na razvoj mikrostrukture in difuzijskih procesov v sistemu titan–zlato. Namen raziskave je bil določiti vpliv procesnih parametrov na nastanek difuzijske cone, razvoj intermetalnih spojin ter potovanje atomov med obema materialoma.
Za eksperimentalni del so bili izdelani vzorci iz tehnično čistega titana in 24-karatnega zlata. Difuzijsko spajanje je bilo izvedeno na napravi za termomehanske simulacije Gleeble pri temperaturah 900 °C, 950 °C, 1000 °C in 1050 °C, medtem ko je bil vzorec pri 400 °C uporabljen za primerjavo difuzijskih procesov pri nižji temperaturi. Po izvedeni termomehanski obdelavi so bili vzorci metalografsko pripravljeni in analizirani s svetlobno metalografijo ter vrstično elektronsko mikroskopijo. Kemijska sestava posameznih faz je bila določena z energijsko disperzijsko rentgensko spektroskopijo (EDS). Poleg eksperimentalnega dela so bile izvedene tudi simulacije difuzije z difuzijskim modulom DICTRA. DICTRA je modul programske opreme Thermo-Calc za simulacijo difuzijsko vodenih procesov in napoved razvoja mikrostrukture v večkomponentnih zlitinah z uporabo metode CALPHAD.
Rezultati so pokazali, da se z višanjem temperature povečuje obseg difuzije med titanom in zlatom, širina difuzijske cone ter intenzivnost nastajanja intermetalnih faz. V difuzijski coni so bile identificirane faze Ti3Au, TiAu, TiAu2 in TiAu4. Opazen je bil tudi razvoj lamelarne mikrostrukture v titanovem delu spoja, ki je postajala izrazitejša z naraščanjem temperature. Eksperimentalno določene difuzijske poti atomov zlata so znašale približno 19 μm pri 900 °C in 950 °C, 21 μm pri 1000 °C ter 38 μm pri 1050 °C.
Ugotovljeno je bilo, da temperatura predstavlja ključni parameter pri difuzijskem spajanju sistema titan–zlato. Rezultati raziskave so potrdili možnost nadzorovanja nastanka difuzijskega spoja in intermetalnih spojin s primerno izbiro procesnih parametrov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 09:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186596</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115487</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
