<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učenje z umetniško izkušnjo v vrtcu montessori: vloga plesno-gledaliških dejavnosti</dc:title><dc:creator>Stolec,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metoda montessori</dc:subject><dc:subject>pedagogika montessori</dc:subject><dc:subject>učenje z umetniško izkušnjo</dc:subject><dc:subject>plesno-gledališko izražanje</dc:subject><dc:subject>celostno učenje</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je umeščeno v področje predšolske vzgoje in proučuje učenje z umetniško izkušnjo, natančneje s plesno-gledališko umetnostjo v vrtcu montessori. 
V teoretičnem delu sem predstavila izhodišča celostnega in izkustvenega učenja, ki poudarjajo otrokovo aktivno vlogo v učnem procesu in pomen učenja z umetniško izkušnjo za otrokov razvoj. Osredotočila sem se na pedagogiko montessori in pomen pripravljenega okolja, samostojnost in učenje skozi lastno izkušnjo, ki predstavljajo pomemben okvir za razvijanje umetniških dejavnosti. Posebno pozornost sem namenila plesnemu izražanju in vlogi gledališča v predšolskem obdobju. 
Menim, da se plesno-gledališke dejavnosti, ki temeljijo na gibanju in igri, smiselno povezujejo s pedagogiko montessori, zato je namen diplomskega dela raziskati, kako se predšolski otroci odzivajo na načrtovane vodene plesno-gledališke dejavnosti ter dejavnosti, ki so vsebinsko in organizacijsko prilagojene načelom pedagogike montessori. Pri tem je plesno-gledališko okolje pripravljeno po načelih pedagogike montessori. Pri opazovanju sem spremljala odzive otrok na plesno-gledališke dejavnosti, njihovo vključenost, medsebojno sodelovanje in vidike gibalne ustvarjalnosti oziroma elemente plesa, kot so raznolikost gibanja, uporaba prostora, smeri, nivojev, časa in energije.
Zaključujem z ugotovitvijo, da so se otroci na plesno-gledališke dejavnosti odzvali zelo pozitivno in izkazali visoko stopnjo motivacije. Aktivno so se vključili v dejavnosti, pri čemer so spontano razvijali lastne gibalne ideje in medsebojno sodelovali. Opazila sem tudi pozitivne spremembe na področju socialnega razvoja, še posebej v sodelovanju, komunikaciji in prevzemanju različnih vlog znotraj skupine. 
Poleg tega so otroci izkazali raznoliko in zanimivo gibalno ustvarjalnost, saj so uporabljali različne načine gibanja, raziskovali prostor in prilagajali gibanje glede na potek zgodbe ter temo dejavnosti. Ugotovitve potrjujejo, da je plesno-gledališke dejavnosti mogoče smiselno vključevati v okolje montessori, kjer lahko ob ustrezni prilagoditvi in izvedbi spodbujajo celostni razvoj otrok.</dc:description><dc:publisher>Z. Stolec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 08:32:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186572</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209155</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290100483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
