Raba madžarščine pri pouku slovenščine v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju v dvojezični osnovni šoliCar, Urška (Avtor) Godec Soršak, Lara (Mentor) dvojezično šolstvodvojezični poukPrekmurjeslovenščinamadžarščinaVpis v prvi razred osnovne šole je velik korak za otroke, starše in nenazadnje tudi za učitelje. V prvi razred vstopajo otroci z različnim interesi, navadami in različnim predznanjem, ki so jih usvojili na poti do vpisa v šolo. Na dvojezičnem območju v delu Prekmurja vpis otrok v prvi razred poteka nekoliko drugače kot v preostalih enojezičnih šolah v Sloveniji. V delu Prekmurja, na katerem je dvojezično območje, se razlikuje vpis v prvi razred v tem, da starši določijo, kateri jezik bo otrokov dominantni jezik pouka, torej prvi jezik, kateri drugi jezik ali jezik okolja in ali bo otrok obiskoval predmet tuji jezik. V prvi razred tako vstopa skupina otrok, ki imajo različno predznanje in znanje jezika, zato morajo učitelji pri poučevanju upoštevati diferenciacijo in individualizacijo. S takšnim delom lahko omogočijo napredek vsem učencem. Na dvojezični šoli pouk poteka v obeh jezikih brez metode prevajanja pri vseh učnih predmetih, saj temelji na metodi ena oseba – en jezik, razen pri jezikovnem pouku, tj. pri slovenščini, madžarščini in tujih jezikih, pri katerih učitelji govorijo v jeziku danega predmeta. To, da prihajam z dvojezičnega območja in poučujem v dvojezični osnovni šoli, me je spodbudilo k raziskovanju pouka na dvojezični šoli. V magistrskem delu prikazujem rezultate, ki sem jih pridobila z opazovanjem pouka pri urah slovenščine (slovenščina kot prvi jezik (J1), slovenščina kot drugi jezik (J2)) in pri hkratnem opismenjevanju v slovenskem in madžarskem jeziku (J1 in J2 hkrati). Zanimalo me je, v kolikšni meri in ali sploh učenci pri pouku slovenščine uporabljajo madžarski jezik, v kolikšni meri se to v višjih razredih (ohranja ali spreminja) zmanjšuje, kakšna je vzročna povezava rabe drugega komunikacijskega koda, kako se učitelji odzivajo na to ter katere so prednosti in morebitne pomanjkljivosti diferenciranega načina učenja slovenščine. Magistrsko delo torej obravnava položaj slovenščine na dvojezičnem območju Prekmurja ter predstavlja model dvojezičnega izobraževanja in poučevanje slovenščine v dvojezični osnovni šoli. Empirični del pokaže, da se pri pouku slovenščine deloma uporablja tudi madžarščina, hkrati pa se jezikovna zmožnost učencev, ki jim je slovenščina drugi jezik, z napredovanjem v razredih postopoma izboljšuje. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju poučevanja slovenščine v dvojezičnem okolju in ponujajo izhodišča za izboljšanje pedagoške prakse.U. Car20262026-09-03 08:30:10Magistrsko delo/naloga186569UDK: 81'246.2:373.3(043.2)VisID: 209153COBISS_ID: 290103555sl