Primerjava sistemov računalniške in digitalne radiografije v slovenskih zdravstvenih ustanovahKrstić, Nina (Avtor) Miklavž, Pia (Avtor) Alukić, Erna (Mentor) Dolenc, Laura (Komentor) Žibert, Janez (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijadigitalna radiografijaračunalniška radiografijakakovost slikradiološki inženirjiSlovenijaUvod: Z razvojem medicinske diagnostike se je klasična filmska radiologija v zadnjih desetletjih postopoma nadomestila z digitalnimi slikovnimi metodami. V digitalni radiografiji ločimo dva glavna pristopa: računalniško radiografijo in digitalno radiografijo, ki se razlikujeta po načinu zajema in pretvorbe rentgenskega sevanja v digitalno sliko. Namen: Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v uporabo računalniške in digitalne radiografije v slovenskih zdravstvenih ustanovah, ugotoviti, kateri sistem je najpogosteje v uporabi, raziskati, ali radiološki inženirji zaznavajo razlike v kakovosti slik, ter opredeliti prednosti in slabosti obeh sistemov v klinični praksi. Metode dela: Uporabljen je bil kombiniran pristop, ki vključuje deskriptivno metodo s pregledom literature in kvantitativno metodo v obliki anonimnega spletnega anketnega vprašalnika, namenjenega radiološkim inženirjem. Literaturo smo črpali iz spletnih baz, kot so Google Scholar, PubMed in drugi strokovni viri. Anketni vprašalnik je bil pripravljen v programu Google Forms in poslan Združenju radioloških inženirjev Slovenije, ki ga je posredovalo svojim članom. Zbiranje podatkov je potekalo od 6. 2. 2026 do 5. 3. 2026, v tem času smo prejeli 61 odgovorov. Rezultati: Večina anketirancev (57,7 %) uporablja izključno digitalni radiografski sistem, kar potrjuje njegovo prevlado. Kar 65,4 % vprašanih ocenjuje bistveno boljšo kakovost digitalnih radiografskih slik, 30,7 % anketiranih pa kot nekoliko boljšo od računalniško radiografskih slik. Anketiranci se strinjajo, da digitalni radiografski sistem omogoča boljšo vidljivost detajlov, višjo kontrastno ločljivost in manj šuma, njegove prednosti so hitrejše preiskave, neposredna digitalizacija in možnost naknadne obdelave slik, slabosti pa višji stroški in občutljivost detektorjev. Računalniški radiografski sistem ostaja uporaben zaradi nižjih stroškov in večje fleksibilnosti, vendar ima več šuma in slabšo kakovost slike. Večina anketirancev bi za nadaljnjo uporabo priporočila digitalni radiografski sistem. Razprava in zaključek: Raziskava potrjuje, da je digitalni radiografski sistem najpogosteje uporabljen in subjektivno ocenjen kot kakovostnejši. Računalniški radiografski sistem ostaja uporaben predvsem zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov. Med omejitvami izpostavljamo majhen vzorec anketirancev in subjektivnost ocen. Raziskavo bi bilo smiselno razširiti na večji vzorec in vključiti tudi objektivne meritve kakovosti slik.[N. Krstić : P. Miklavž]20262026-09-03 07:47:50Diplomsko delo/naloga186565UDK: 616-07VisID: 163017COBISS_ID: 289922563sl