Klinične, demografske in epidemiološke značilnosti bolnikov z dolgim COVID-19Žula, Tinkara (Avtor) Karas Kuželički, Nataša (Mentor) Grasselli Kmet, Nina (Komentor) dolgi covidSARS-CoV-2epidemiološke in klinične značilnosti bolnikovlaboratorijski kazalcisimptomiDolgi covid je kronično stanje po okužbi z virusom SARS-CoV-2, ki lahko prizadene enega ali več organskih sistemov. Zaradi raznolike klinične slike, pomanjkanja specifičnih diagnostičnih kazalcev in omejenih možnosti zdravljenja predstavlja pomemben klinični in raziskovalni izziv. Namen magistrske naloge je bil analizirati epidemiološke in klinične značilnosti bolnikov, obravnavanih v Ambulanti za dolgi covid na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V ambispektivno opazovalno kohortno raziskavo, ki vključuje retrospektivno zbiranje podatkov o akutni okužbi in prospektivno spremljanje kliničnih izidov, smo vključili 63 bolnikov, obravnavanih med 18. 2. 2025 in 13. 3. 2026. Podatke smo pridobili z vprašalnikom, izpolnjenim skupaj z bolniki po ambulantni obravnavi, laboratorijske izvide pa iz bolnišničnega informacijskega sistema Birpis. Med vključenimi bolniki je bilo 51 žensk (81,0 %) in 12 moških (19,0 %), povprečna starost pa je bila 48,4 ± 11 let. Večina bolnikov je akutno okužbo prebolela v blagi do zmerni obliki, hospitaliziranih pa je bilo 8 bolnikov (12,7 %). Bolniki so skupno poročali o 68 različnih simptomih dolgega covida, najpogosteje o utrujenosti (76,2 %), motnjah koncentracije in spomina (74,6 %) ter mišični oslabelosti (52,4 %). Največ bolnikov je bilo uvrščenih v multisistemsko podskupino, kar potrjuje izrazito heterogenost klinične slike. Po okužbi s SARS-CoV-2 se je telesna aktivnost statistično značilno zmanjšala: 54 od 63 bolnikov (85,7 %) je bilo manj aktivnih, pri 9 (14,3 %) pa se aktivnost ni spremenila (p < 0,001). 36 bolnikov (57,1 %) je navedlo, da simptomi močno vplivajo na njihova vsakdanja opravila. Za lajšanje simptomov je zdravila uporabljalo 39 bolnikov (61,9 %), prehranska dopolnila pa 58 bolnikov (92,1 %). Zaradi simptomov je 24 bolnikov (38,1 %) obiskalo pet ali več specialistov. Laboratorijska odstopanja niso pokazala enotnega vzorca; najpogosteje so bile povišane vrednosti eritrocitov, sedimentacije eritrocitov, C-reaktivnega proteina in D-dimera, citokinska odstopanja pa so bila redkejša. Primerjalne analize so pokazale nekatere statistično značilne povezave med izbranimi kliničnimi izidi in značilnostmi bolnikov, vendar jih je treba zaradi majhnega vzorca interpretirati previdno. Rezultati raziskave nudijo prvi vpogled v epidemiološke in klinične značilnosti bolnikov z dolgim covidom v Sloveniji in potrjujejo, da gre za heterogeno, multisistemsko in dolgotrajno stanje, ki pomembno vpliva na vsakdanje delovanje bolnikov ter pogosto zahteva multidisciplinarno obravnavo. Ugotovitve poudarjajo potrebo po nadaljnjih, večjih in standardiziranih raziskavah, ki bi omogočile boljše prepoznavanje podskupin bolnikov, opredelitev uporabnih kazalcev ter razvoj bolj usmerjene in individualizirane obravnave.[T. Žula]20262026-09-03 07:45:55Magistrsko delo/naloga186559UDK: 616.9(043.2)VisID: 127927COBISS_ID: 289869827sl