<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>De novo načrtovanje inhibitorja proteaze TEV</dc:title><dc:creator>Hafner,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerala,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Taler-Verčič,	Ajda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>proteaza TEV</dc:subject><dc:subject>de novo načrtovanje proteinov</dc:subject><dc:subject>inhibitor</dc:subject><dc:subject>modeli umetne inteligence RFdiffusion</dc:subject><dc:subject>ProteinMPNN in AlphaFold2</dc:subject><dc:description>Proteaza virusa jedkanja tobaka (TEVp) je pogosto uporabljeno biotehnološko orodje,
za katero trenutno ne poznamo reverzibilnih proteinskih inhibitorjev. Razvoj
specifičnega inhibitorja bi razširil nabor njenih aplikacij na področjih sintezne biologije
in bionanotehnologije, vključno z razvojem molekularnih mehanosenzorjev. V
magistrskem delu smo z uporabo orodij za napovedovanje in načrtovanje struktur, ki
temeljijo na globokih nevronskih mrežah (RFdiffusion, ProteinMPNN in AlphaFold2)
računalniško de novo zasnovali proteinske vezalce, ki delujejo kot inhibitorji TEVp. Pri
načrtovanju smo izhajali iz strukturnih podatkov o interakciji med TEVp in njenim
lastnim C-končnim delom, ki se naravno veže v aktivno mesto.
Delovanje načrtovanih proteinov smo eksperimentalno ovrednotili z izražanjem v
bakteriji E. coli, čiščenjem z afinitetno kromatografijo in kromatografijo z ločevanjem
po velikosti ter z merjenjem encimske kinetike. Rezultati so pokazali, da
najučinkoviteje delujejo inhibitorji, ki posnemajo vezavo C-končnega dela encima.
Analiza s površinsko plazmonsko resonanco (SPR) je pokazala, da imajo najboljši
kandidati disociacijske konstante (KD) v nizkem nanomolarnem območju, pri čemer je
bila za kandidata A8 določena vrednost KD 5,5 nM, kandidat A12 pa je izkazal najvišjo
afiniteto z vrednostjo KD 1,75 nM. Z razvojem fuzijskih konstruktov, ki so namenjeni
prenosu mehanske sile v bioloških mehanosenzorjih, smo dodatno ugotovili, da vnos
specifičnih povezovalcev za preprečitev neželene proteolize nekoliko zmanjša afiniteto
vezave v aktivno mesto, vendar proteini kljub temu ohranijo znatno inhibitorno
aktivnost. Rezultati potrjujejo uspešnost računalniškega de novo načrtovanja pri razvoju
funkcionalnih encimskih inhibitorjev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-02 15:10:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186519</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25480</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
