Povezanost socialne podpore in psiholoških težav v nosečnosti - kvantitativna študijaKos, Lea (Avtor) Skubic, Metka (Mentor) Šerjak, Lucija (Komentor) Stanek Zidarič, Tita (Recenzent) diplomska delababištvonosečnostsocialna podporastresanksioznostdepresijaUvod: Med nosečnostjo in v prvem letu po porodu številne ženske doživljajo spremembe v duševnem zdravju, ki segajo od blažjih psihičnih stisk do klinično opredeljenih duševnih motenj. Pogosto se te težave združujejo pod širšim pojmom psihološke težave, ki vključuje tako diagnosticirane motnje kot tudi nediagnosticirane, a za posameznico obremenjujoče občutke, kot so stres, tesnoba in žalost. Socialna podpora pomembno vpliva na izkušnjo prehoda v materinstvo, saj zmanjšuje občutek ranljivosti ter krepi samozaupanje in pozitivnejše sprejemanje nove življenjske vloge. Opredeljujemo jo kot pomoč, ki jo posameznica prejema iz svojega socialnega okolja, vključno s partnerjem, z družino, s prijatelji in širšo skupnostjo. Vključuje različne oblike podpore, ki prispevajo k boljšemu psihičnemu počutju, učinkovitejšemu obvladovanju stresa ter manjšemu tveganju za razvoj psiholoških težav. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali višja raven socialne podpore deluje kot zaščitni dejavnik pred stresom, anksioznostjo in depresijo v času nosečnosti pri ženskah v Sloveniji. Metode dela: V teoretičnem delu je bil opravljen pregled strokovne in znanstvene literature o depresiji, anksioznosti in stresu v nosečnosti, kot najpogostejših psiholoških težavah perinatalnega obdobja, ter vlogi socialne podpore pri njihovem preprečevanju in obvladovanju. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vlogi in kompetencam babice pri obravnavi nosečnic. Literatura je bila iskana v bazah PubMed, Google Scholar in ScienceDirect, v slovenskem in angleškem jeziku, z omejitvijo na zadnjih deset let. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda z dvema standardiziranima vprašalnikoma DASS-21 in MSPSS, prevedenima v slovenski jezik. Vprašalnika sta bila oblikovana v spletnem orodju 1KA Arnes in distribuirana preko družbenih omrežij. Podatki so bili analizirani v programskem okolju Jamovi. Rezultati: Analiza je pokazala statistično značilne povezave med depresijo, anksioznostjo in stresom ter statistično značilno povezanost med zaznano socialno podporo in pojavnostjo psiholoških težav. Ugotovljena je bila tudi povezava med večjo raznolikostjo virov socialne podpore in nižjo pojavnostjo depresije, anksioznosti in stresa ter med nižjim ekonomskim statusom in višjo pojavnostjo psiholoških težav. Med prvorodkami in mnogorodkami ni bilo statistično značilnih razlik. Razprava in zaključek: Raziskava poudarja pomembnost socialne podpore kot ključnega zaščitnega dejavnika pri zmanjševanju stresa, anksioznosti in depresije v času nosečnosti. Rezultati poudarjajo potrebo po sistematičnem vključevanju babic v obravnavo duševnega zdravja nosečnic ter krepitvi dostopnosti socialne in strokovne podpore v perinatalnem obdobju.[L. Kos]20262026-09-02 07:46:10Diplomsko delo/naloga186458UDK: 618.2/.7VisID: 162887COBISS_ID: 289685251sl