Vpliv dodatka kinurenske kisline na protimikrobno aktivnost meduPrašnički, Zala (Avtor) Čanžek Majhenič, Andreja (Mentor) medkinurenska kislinaprotimikrobno delovanjemikroorganizmiurogenitalni traktminimalna inhibitorna koncentracijaMIKMed je živilo z znanimi protimikrobnimi lastnostmi. V njegovi kemijski sestavi najdemo tudi kinurensko kislino (KK), presnovek triptofana, katere vrednosti se med vrstami medu močno razlikujejo. Največ te kisline je v kostanjevem, precej manj pa v akacijevem medu. Pripisujejo ji nekatere pozitivne lastnosti, med drugim tudi protimikrobno delovanje. Po zaužitju se absorbira v prebavnem traktu in izloči z urinom. Namen te magistrske naloge je bil proučiti protimikrobno aktivnost čiste KK proti 82 različnim sevom mikroorganizmov (MO) in ovrednotiti protimikrobno delovanje 11 različic medov, ki so se razlikovale v botaničnem izvoru (kostanj in akacija) in vsebnosti KK ter mešanice sladkorjev proti naboru 16 sevov. Analize so potekale med majem 2025 in aprilom 2026 v laboratoriju Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vzorce medu je zagotovilo podjetje Medex d.o.o, 79 od 82 preizkušanih MO pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Kranj ter Maribor. Poskusi so bili izvedeni po prilagojeni mikrodilucijski metodi. Minimalna inhibitorna koncentracija (MIK) je bila opredeljena kot najmanjša testirana koncentracija, pri kateri je stopnja rasti seva znašala ≤ 10 % pozitivne kontrole. Čista KK ni proti nobenemu testiranemu sevu v zadostni meri protimikrobno delovala, da bi ji lahko določili MIK. Tudi pri največji testirani koncentraciji (2 mg/ml) stopnja rasti sevov v večini primerov ni znašala manj kot 80 %. V drugem delu analiz smo ugotovili, da kostanjeve različice medov v primerjavi z akacijevimi izkažejo večjo mero protimikrobnega delovanja, pri čemer vsebnost KK nima vpliva. Pomembnejše so druge lastnosti medu, kot npr. velika koncentracija sladkorjev, vsebnost različnih kislin, majhna vodna aktivnost, vsebnost metilglioksala, oligopeptidov, fenolov in tvorba H2O2 v razredčenem medu, na katere pa vpliva botanični izvor medu in zunanji dejavniki (sezona, okolje, regija in način izdelave).[Z. Prašnički]20262026-09-02 07:15:44Magistrsko delo/naloga186444UDK: 638.16:579.67VisID: 286588COBISS_ID: 289690627sl