<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Institut vrtljivih vrat na področju integritete in preprečevanja korupcije</dc:title><dc:creator>Strehovec,	Svit	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtljiva vrata</dc:subject><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>konflikt interesov</dc:subject><dc:subject>integriteta</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>zasebni sektor</dc:subject><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>ukradena država</dc:subject><dc:subject>obdobje ohlajanja</dc:subject><dc:subject>transparentnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava pojav vrtljivih vrat kot dejavnik v kontekstu preprečevanja korupcije. Osrednji cilj raziskave je presoja učinkovitosti slovenske normativne ureditve ter analiza možnosti njenega izboljšanja na podlagi primerjalnopravnih rešitev.
V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi (korupcija, integriteta, konflikt interesov) ter analizirane glavne teorije, ki pojasnjujejo vpliv vrtljivih vrat na delovanje uradnih oseb, zlasti teorija zajema, teorija človeškega kapitala in teorija širjenja trga. Upoštevane so tudi empirične raziskave, ki kažejo, da ima pojav lahko tako negativne (ukradena država, pristransko odločanje) kot tudi pozitivne učinke (izmenjava znanja, kakovostnejši kader, večja učinkovitost institucij).
Analiza slovenske ureditve pokaže, da je ta pomanjkljiva, saj ne zajema vseh relevantnih subjektov, ni dovolj fleksibilna ter ne zagotavlja zadostnega nadzora in transparentnosti. Primerjalnopravni pregled ureditve v državah članicah EU izpostavi učinkovite rešitve, kot so obveznost obveščanja o menjavi zaposlitve, strožji nadzor in večji nabor sankcij.
Na podlagi analize naloga potrdi obe zastavljeni hipotezi (da ureditev v Sloveniji ni učinkovita in da že obstajajo rešitve, ki bi neučinkovitost zmanjšale) ter predlaga izboljšave, med drugim razširitev kroga zavezancev, večjo fleksibilnost obdobij ohlajanja, krepitev nadzora in večjo transparentnost. Hkrati poudarja, da sama regulacija ne more v celoti odpraviti negativnih učinkov, zato ima ključno vlogo tudi razvoj pravne in politične kulture ter krepitev integritete posameznikov.</dc:description><dc:publisher>S. Strehovec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-01 09:01:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186409</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 328.185(043.2.034.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 140668</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290378243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
