<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predstavitev digitiziranih in grafično rekonstruiranih objektov kulturne dediščine v razširjeni resničnosti</dc:title><dc:creator>Oštir,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Guna,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar,	Tanja Nuša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razširjena resničnost</dc:subject><dc:subject>obogatena resničnost</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>rimski mozaik</dc:subject><dc:subject>interaktivna predstavitev</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati metode in razviti tehnologije za učinkovito uporabo razširjene resničnosti pri predstavitvi objektov kulturne dediščine, ki so bili digitizirani ali grafično rekonstruirani. V teoretičnem delu so obravnavani postopki digitizacije kulturne dediščine, tehnologije razširjene resničnosti ter vprašanja digitalne rekonstrukcije, interpretacije in percepcije umetniškega dela. Poseben poudarek je namenjen problematiki predstavljanja rekonstruiranih rimskih mozaikov, pri čemer klasični načini prikaza ne omogočajo ustreznega prostorskega in merilnega konteksta.
V eksperimentalnem delu je bila razvita prototipna mobilna aplikacija obogatene resničnosti za predstavitev digitalnih rekonstrukcij dveh rimskih mozaikov. Razvoj je temeljil na iterativnem prototipnem pristopu in uporabniško usmerjenem načrtovanju. Implementirane so bile glavne funkcionalnosti, ki vključujejo prostorsko umestitev mozaika v realno okolje v naravni velikosti, prikaz faz rekonstrukcije in interaktivno raziskovanje posameznih delov z interaktivnimi točkami. Za vrednotenje aplikacije je bila izvedena empirična raziskava, v kateri so udeleženci primerjali klasično statično predstavitev in predstavitev v obogateni resničnosti.
Rezultati raziskave so pokazali, da je bila predstavitev z uporabo razširjene resničnosti ocenjena kot bolj interaktivna, zanimiva in zapomnljiva v primerjavi s klasično predstavitvijo. Udeleženci so izpostavili predvsem boljše razumevanje velikosti mozaika, prostorske umeščenosti in rekonstrukcijskega procesa ter večjo vključenost v raziskovanje vsebine. Ugotovitve potrjujejo zastavljeni hipotezi, da razširjena resničnost omogoča bolj interaktivno, privlačno in zapomnljivo predstavitev kulturne dediščine, hkrati pa izboljšuje zaznavanje dejanske velikosti, prostorskega konteksta in razumevanje rekonstrukcijskega procesa digitalno rekonstruiranih objektov v primerjavi s klasičnimi načini predstavitve.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-01 09:00:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186408</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
