<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analize sočasnosti nastopa vročinskih valov in suš na območju Slovenije</dc:title><dc:creator>Stare,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bezak,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>sovpadanje</dc:subject><dc:subject>vročinski valovi</dc:subject><dc:subject>suše</dc:subject><dc:subject>faktor toplotnega presežka (EHF)</dc:subject><dc:subject>standardizirani padavinski indeks (SPI)</dc:subject><dc:subject>indeks sovpadanja suš in vročinskih valov (CDHI)</dc:subject><dc:description>V nalogi je ovrednoteno 76-letno (1950-2025) obdobje dinamike sočasnega nastopa suš in vročinskih valov v Sloveniji po 30-letnih časovnih obdobjih: 1950-1979, 1980-2009 in 1996- 2025. Uporabljeni so bili podatki reanalize ERA5 Land, ki so bili validirani z 8 meteorološkimi postajami ARSO. Za opredelitev vročinskih valov je bil uporabljen faktor toplotnega presežka (EHF) in za opredelitev suš standardizirani padavinski indeks (SPI). Sočasni vpliv suš in vročinskih valov je bil določen z razvitim indeksom sovpadanja suš in vročinskih valov (CDHI). Validacija podatkov ERA5 Land je potrdila visoko zanesljivost reanalize temperature zraka v nižinskem in urbanem okolju (r = 0,98-0,99), medtem ko so v visokogorju (Kredarica) odstopanja zaradi grobe prostorske ločljivosti večja. Pri padavinah je zanesljivost reanalize nekoliko slabša a vseeno relativno dobra (r=0,84-0,86). V zadnjem 30-letnem obdobju 1996- 2025 so se temperature zraka izrazito povišale in sicer od 1,8 °C do 3,3 °C. Število dni z vročinskimi valovi se je v istem obdobju (1996-2025) povišalo za 25 do 38 dni. Padavine v tem obdobju (1996-2025) nimajo značilnega letnega trenda, izstopa le mesec maj s statistično značilnim (p &lt; 0,05) povečanjem padavin. Indeks CDHI je v zadnjem 30-letnem obdobju pokazal, da so območja, kjer je sovpadanje najmočnejše, v zahodni in jugozahodni Sloveniji, z 10% do 20% pogostostjo ponavljanja. Rezultati opozarjajo na nujnost proaktivnega upravljanja z vodami.</dc:description><dc:publisher>[L. Stare]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-01 08:47:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186403</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 632.112:632.111.8(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 181512</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289911555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
