Klinične oblike in novi diagnostični pristopi pri ugotavljanju okužb z Encephalitozoon cuniculi pri kuncih in izbranih vrstah malih sesalcevŠkrbec Ribič, Maruša (Avtor) Račnik, Joško (Mentor) Slavec, Brigita (Raziskovalec) Dovč, Alenka (Raziskovalec) Kuhar, Urška (Raziskovalec) Nemec Svete, Alenka (Raziskovalec) Škrajnar, Špela (Raziskovalec) Encephalitozoon cuniculiencefalitozoonozaljubiteljski kunecljubiteljski mali sesalciseroprevalencaverižna reakcija s polimerazo (PCR)biokemija urinaurinski GGTEncephalitozoon cuniculi (EC) je eden najpogostejših in najbolj proučevanih mikrosporidijskih patogenov pri kuncih, čeprav so okužbe opisane tudi pri drugih vrstah sesalcev. Zaradi vse več raziskav o pojavnosti, klinični sliki, patogenezi in zoonotskem potencialu se EC uvršča med porajajoče se patogene v veterinarski medicini. Ugotovili smo, da je Slovenija država z visoko seroprevalenco EC, saj delež kuncev s potrjenimi specifičnimi protitelesi proti EC znaša kar 71,4 %. Poleg že poznanih oblik encefalitozonooze (encefalitozoonoza centralnega živčnega sistema, sečil in oči) smo med študijo na novo ugotovili in opisali še pojav atipične oblike okužbe z EC pri kuncih, in sicer gastrointestinalno manifestacijo encefalitozoonoze, ki je bila izražena pri skoraj tretjini proučevanih kuncev. Prav tako smo pri kuncih z encefalitozoonozo sečil in centralnega živčnega sistema statistično potrdili možnost pojava močno razvlečenega atoničnega sečnega mehurja. Z verižno reakcijo s polimerazo smo ugotovili, da 14,98 % preiskovanih kuncev med kliničnim pregledom, hospitalizacijo ali rokovanjem z urinom izloča DNK EC v okolje. Ti podatki so zaradi zoonotičnega potenciala pomembni za veterinarsko osebje in lastnike kuncev. Nadalje smo z uporabo nestandardnih vzorcev (brisi različnih sluznic in kožuha ter vzorcev krvi) preverili še kontaminacijo kuncev z DNK povzročitelja, ki se je izkazala za nizko (6,31 %). Iz tega sledi, da je možnost okužbe drugih živali in ljudi preko kontakta z izločki in božanjem okuženega kunca malo verjetna. Prav tako smo nizko pojavnost EC v urinu, krvi in iztrebkih (1/267; 0,34 %) odkrili tudi pri drugih vrstah ljubiteljskih malih sesalcev. Vsi genotipi EC pri kuncih in malih sesalcih v raziskavi so pripadali genotipu I. Navsezadnje smo pri kuncih z biokemijsko analizo urina z reagentnim rotorskim sistemom poskušali napovedati vrednosti parnih parametrov v krvi, kar pa se ni izkazalo kot klinično uporabna metoda. Smo pa z dodatno raziskavo biokemije urina pri kuncih potrdili, da lahko visok urinski GGT služi kot zgodnji napovednik bolezni ledvic pri tej živalski vrsti.20262026-08-31 10:13:53Neznano186330sl