<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Klinične oblike in novi diagnostični pristopi pri ugotavljanju okužb z Encephalitozoon cuniculi pri kuncih in izbranih vrstah malih sesalcev</dc:title><dc:creator>Škrbec Ribič,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Račnik,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slavec,	Brigita	(Raziskovalec)
	</dc:creator><dc:creator>Dovč,	Alenka	(Raziskovalec)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Urška	(Raziskovalec)
	</dc:creator><dc:creator>Nemec Svete,	Alenka	(Raziskovalec)
	</dc:creator><dc:creator>Škrajnar,	Špela	(Raziskovalec)
	</dc:creator><dc:subject>Encephalitozoon cuniculi</dc:subject><dc:subject>encefalitozoonoza</dc:subject><dc:subject>ljubiteljski kunec</dc:subject><dc:subject>ljubiteljski mali sesalci</dc:subject><dc:subject>seroprevalenca</dc:subject><dc:subject>verižna reakcija s polimerazo (PCR)</dc:subject><dc:subject>biokemija urina</dc:subject><dc:subject>urinski GGT</dc:subject><dc:description>Encephalitozoon cuniculi (EC) je eden najpogostejših in najbolj proučevanih mikrosporidijskih patogenov pri kuncih, čeprav so okužbe opisane tudi pri drugih vrstah sesalcev. Zaradi vse več raziskav o pojavnosti, klinični sliki, patogenezi in zoonotskem potencialu se EC uvršča med porajajoče se patogene v veterinarski medicini.  Ugotovili smo, da je Slovenija država z visoko seroprevalenco EC, saj delež kuncev s potrjenimi specifičnimi protitelesi proti EC znaša kar 71,4 %. Poleg že poznanih oblik encefalitozonooze (encefalitozoonoza centralnega živčnega sistema, sečil in oči) smo med študijo na novo ugotovili in opisali še pojav atipične oblike okužbe z EC pri kuncih, in sicer gastrointestinalno manifestacijo encefalitozoonoze, ki je bila izražena pri skoraj tretjini proučevanih kuncev. Prav tako smo pri kuncih z encefalitozoonozo sečil in centralnega živčnega sistema statistično potrdili možnost pojava močno razvlečenega atoničnega sečnega mehurja. Z verižno reakcijo s polimerazo smo ugotovili, da 
14,98 % preiskovanih kuncev med kliničnim pregledom, hospitalizacijo ali rokovanjem z urinom izloča DNK EC v okolje. Ti podatki so zaradi zoonotičnega potenciala pomembni za veterinarsko osebje in lastnike kuncev. Nadalje smo z uporabo nestandardnih vzorcev (brisi različnih sluznic in kožuha ter vzorcev krvi) preverili še kontaminacijo kuncev z DNK povzročitelja, ki se je izkazala za nizko (6,31 %). Iz tega sledi, da je možnost okužbe drugih živali in ljudi preko kontakta z izločki in božanjem okuženega kunca malo verjetna. Prav tako smo nizko pojavnost EC v urinu, krvi in iztrebkih (1/267; 0,34 %) odkrili tudi pri drugih vrstah ljubiteljskih malih sesalcev. Vsi genotipi EC pri kuncih in malih sesalcih v raziskavi so pripadali genotipu I. Navsezadnje smo pri kuncih z biokemijsko analizo urina z reagentnim rotorskim sistemom poskušali napovedati vrednosti parnih parametrov v krvi, kar pa se ni izkazalo kot klinično uporabna metoda. Smo pa z dodatno raziskavo biokemije urina pri kuncih potrdili, da lahko visok urinski GGT služi kot zgodnji napovednik bolezni ledvic pri tej živalski vrsti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-31 10:13:53</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>186330</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
