<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija G-kvadrupleksov z dolgimi zankami v promotorju gena BCL-2</dc:title><dc:creator>Tanko,	Lan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plavec,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DNA</dc:subject><dc:subject>G-kvadrupleks</dc:subject><dc:subject>dolge zanke</dc:subject><dc:subject>BCL-2</dc:subject><dc:subject>NMR</dc:subject><dc:description>DNA je izredno dinamičen nosilec genetske informacije, ki se poleg dvojne vijačnice lahko zvije tudi v širok nabor nekanoničnih struktur. Med temi so najbolj znani Gkvadrupleksi, ki se uveljavljajo kot pomembni regulatorji izražanja genov. V preteklosti so se študije G-kvadrupleksov osredotočale predvsem na motive, ki sledijo ustaljenemu konsenznemu zaporedju, danes pa se področje širi tudi na alternativne oblike Gkvadrupleksov, izmed katerih so ti z dolgimi zankami še posebej zanimivi s stališčaspecifičnih interakcij s proteini in malimi molekulami – ligandi.
V promotorju gena BCL-2, ki je znan po pomembnih z gvanini bogatih regijah, smo identificirali več potencialnih G-kvadrupleksov z dolgimi zankami, ki se zaradi slabo izbranih motivov niso zvili v želene strukture. S premišljeno modifikacijo zaporedij smo uspeli določiti ključne karakteristike, ki omogočajo tvorbo tovrstnih struktur. Najpomembnejšo vlogo imajo G-trakti, ki ne smejo vsebovati izboklin, pri daljših zankah pa k zvijanju močno prispevajo tudi Watson-Crickovi bazni pari.
Z optimizacijo zaporedij smo prišli do modelnih vzorcev BCL2-A1d in BCL2-S5b, ki smo ju podrobneje analizirali z NMR in komplementarnimi spektroskopskimi metodami. S CD-spektroskopijo smo potrdili, da obe zaporedji tvorita G-kvadrupleks paralelne topologije, z UV-spektroskopijo pa smo določili njuni talilni temperaturi, ki znašata kar 67,1 in 76,8 °C. Eksperiment DOSY je pokazal, da BCL2-S5b v raztopini tvori več različnih struktur, BCL2-A1d pa zgolj eno glavno strukturo, ki smo jo z NMRspektroskopijo določili kot trikvartetni G-kvadrupleks s 17-nukleotidno srednjo zanko.
Titracije z ligandoma PhenDC3 in RHPS4, ki sta znana po selektivni vezavi na Gkvadruplekse, so pokazale, da PhenDC3 z obema G-kvadrupleksoma tvori kompleks, na drugi strani pa RHPS4 oba destabilizira. Na vzorcu BCL2-S5b smo pokazali tudi, da PhenDC3 interagira izključno z jedrom G-kvadrupleksa, kar bi lahko zagotavljalo dvojno specifičnost prek hkratnega ciljanja dolge zanke, v kateri se tvorijo Watson-Crickovi bazni pari.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-31 09:55:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186327</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25934</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291160835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
