Odnos umetnik—oblast skozi palimpsest od Cervantesa prek Bulgakova do MayorgeMlakar, Zala (Avtor) Fock, Ignac (Mentor) Javornik, Miha (Mentor) ruska književnostšpanska književnostMihail BulgakovJuan MayorgaMiguel de CervantesDon KihotLjubezenska pisma Stalinupalimpsestodnos umetnik — totalitarna oblastcenzuraSovjetska zvezapostmodernizemMagistrska naloga analizira odnos med umetnikom in oblastjo skozi palimpsest v dramskih delih Don Kihot Mihaila Bulgakova in Ljubezenska pisma Stalinu Juana Mayorge. Osnovni cilj naloge je ugotoviti, kako in s kakšnim namenom sta pisatelja iz različnih časovnih obdobij prek palimpsesta upodobila odnos med umetnikom in totalitarno oblastjo. Raziskava temelji na teoriji intertekstualnosti Julie Kristeve in teoriji hipertekstualnosti Gérarda Genetta, ki palimpsest opredeljuje kot novonastali tekst (hipertekst), napisan na podlagi predhodnega teksta (hipotekst). Don Kihot je nastal na podlagi Cervantesovega romana, Ljubezenska pisma Stalinu pa na zbirki pisem, ki sta jih Bulgakov in Zamjatin poslala sovjetski vladi, zato analiza temelji tudi na primerjavi novonastalih tekstov z izvornima. Rezultati analize pokažejo, da obe deli v ospredje postavljata Mihaila Bulgakova, zato imajo pomembno vlogo tudi pisateljeve (avto)biografske in zgodovinske okoliščine. Poleg tega potrjujejo, da sta oba avtorja hipotekst uporabila za upodobitev umetnikovega brezupnega položaja znotraj totalitarnega sistema, ki podreja umetnost. Bulgakov je na podlagi Cervantesovega romana s semantično transpozicijo ustvaril satiro Sovjetske zveze tridesetih let, v kateri lik Sansona Karraska pooseblja razumskega normativnega predstavnika oblasti, ki umetnika prisili, da se odreče svojim idejam in idealom. Mayorga pa je s postmodernističnimi postopki, kot so fragmentarizacija, metateatralnost, razkroj identitete ter nedoločenost časa in prostora, zgodovinska pisma preoblikoval v dramo, v kateri je odnos med umetnikom in oblastjo spremenil v ljubezenskega. Odnos predstavi kot nekaj univerzalnega znotraj kateregakoli časovnega in zgodovinskega okvirja, zato tudi pri tej drami govorimo o semantični transpoziciji. Analiza obeh del dokazuje, da sta avtorja spremenila pomen hipoteksta za prikaz usode umetnika, ki se ne želi odreči svoji resnici in umetniški svobodi, kar ga pripelje do moralne in fizične smrti.[Z. Mlakar]20262026-08-30 08:16:33Magistrsko delo/naloga186302UDK: 821.161.1.09Bulgakov M.VisID: 625406COBISS_ID: 290529795sl