<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Travma v otroštvu in praksa šolske svetovalne službe v Podravski regiji</dc:title><dc:creator>Kozjak,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič Rozman,	Mija Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pedagoški svetovalci</dc:subject><dc:subject>psihične travme pri otrocih</dc:subject><dc:subject>šolska svetovalna služba</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>obremenjujoče izkušnje iz otroštva</dc:subject><dc:subject>na razumevanju travme temelječ pristop</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>ki upošteva spoznanja o travmi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s prakso šolskih svetovalnih služb v Podravski regiji, ki zadeva
obravnavo učenk in učencev z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva ter s preučevanjem,
kako svetovalne delavke1 pri tem izhajajo iz pristopa, utemeljenega na razumevanju travme.
Teoretična izhodišča sprva opredelijo pojem travme ter koncept obremenjujočih izkušenj iz
otroštva kot potencialno travmatičnih izkušenj, ki nosijo mnogotere negativne daljnosežne
posledice za posameznikovo zdravje in dobrobit. V tem okviru je v nadaljevanju predstavljen
pristop, utemeljen na razumevanju travme, kot način delovanja institucij, ki ne
(re)travmatizira ter je neposredno prenosljiv tudi v šolski kontekst, ki je sočasno eden
temeljnih varovalnih dejavnikov za otroke s potencialno travmatičnimi izkušnjami, znotraj
tega pa je šolska svetovalna služba obravnavana kot osrednja ponudnica pomoči. Šole in
znotraj teh šolske svetovalne službe imajo nepogrešljiv pomen v življenjih otrok s
potencialno travmatičnimi izkušnjami, kar zadeva njihove konkretne prakse dela, pa v
slovenskem prostoru umanjka strokovne in znanstvene literature.
V empiričnem delu so podrobneje osvetljene prakse nudenja pomoči in podpore učencem s
potencialno travmatičnimi izkušnjami, ob tem pa je hkrati raziskano, kako te sovpadajo s
pristopom, utemeljenim na razumevanju travme. Raziskava temelji na kvalitativnem
raziskovalnem pristopu, v okviru katerega so bili sprva izvedeni fokusni intervjuji s štirimi
svetovalnimi delavkami, ki so bili nato poglobljeni z izvedbo štirih individualnih intervjujev,
pridobljeni transkripti pa so v nadaljevanju bili podvrženi kvalitativni vsebinski analizi.
Rezultati raziskave kažejo, da so prakse šolske svetovalne službe, kar se tiče obravnave
učencev z obremenjujočimi izkušnjami, mnogotere in raznolike ter pogojene sočasno s
samim subjektivnim razumevanjem obremenjujočih izkušenj, z razumevanjem strokovne
vloge, s sistemskimi in organizacijskimi dejavniki ter z drugimi dimenzijami strokovnega
dela. Na podlagi opravljene raziskave se lahko potrdi, da šolske svetovalne službe v prakse
dela že, pretežno na implicitni ravni, vključujejo elemente pristopa, utemeljenega na
razumevanju travme. Nenamerno oziroma nezavedno upoštevanje pristopa, utemeljenega na
razumevanju travme, se je izkazalo kot pomemben napovednik odnosa (tj. naklonjenosti ali
nenaklonjenosti) do uresničevanja samega pristopa v šolskem kontekstu. Ugotovitve
raziskave lahko potencialno služijo kot izhodiščna točka implementacije na razumevanju
travme temelječega pristopa v slovenskem osnovnošolskem prostoru, začenši s šolsko
svetovalno službo.</dc:description><dc:publisher>L. Kozjak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-29 08:37:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186273</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-785:37.048(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209029</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289375747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
