Vključevanje otrok in mladostnikov z motnjami avtističnega spektra v plavalne programeŠtalekar, Kaja (Avtor) Prosen, Simona (Mentor) motnje avtističnega spektra (MAS)otrocimladostnikiinkluzijaplavalni programiučitelji in trenerji plavanjaMagistrsko delo obravnava vključevanje otrok in mladostnikov z motnjami avtističnega spektra (MAS) v plavalne programe. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne značilnosti otrok in mladostnikov z MAS s poudarkom na posebnostih v socialni interakciji, komunikaciji ter vedenju in mišljenju, ki vplivajo na njihovo vključevanje v različna okolja. Nadalje sta obravnavana koncept inkluzije v vzgoji in izobraževanju ter vključevanje otrok in mladostnikov z MAS v šolsko okolje in širši družbeni prostor. Posebna pozornost je namenjena inkluziji v športu ter vlogi športa, predvsem plavanja kot dejavnika socialnega, gibalnega in čustveno-vedenjskega razvoja. Kot primer inkluzivnega pedagoškega pristopa pri učenju plavanja je predstavljen tudi koncept Halliwick. Izpostavljena je vloga učiteljev in trenerjev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov z MAS v plavalne programe. Kvalitativni empirični del, ki temelji na izkušnjah osmih učiteljev in trenerjev plavanja, ponuja celosten vpogled v njihovo razumevanje vključevanja otrok in mladostnikov z MAS v plavalne programe ter načine njegovega uresničevanja v praksi. Učitelji in trenerji plavanja svojo strokovno kompetentnost in samozavest pri delu z otroki in mladostniki z MAS razumejo kot proces, ki se postopoma razvija, pri čemer imajo ključno vlogo praktične izkušnje, dodatna usposabljanja in refleksija lastnega dela. Svojo vlogo razumejo večplastno, saj poleg učenja plavalnih veščin vključujejo tudi čustveno podporo, ustvarjajo strukturirano in varno okolje ter spodbujajo socialno vključenost otrok in mladostnikov z MAS. V praksi uporabljajo individualizirane, fleksibilne in hkrati strukturirane pristope, ki temeljijo na sprotnem prilagajanju potreb posameznika. Po njihovih ugotovitvah plavanje pomembno prispeva k razvoju otrok na čustvenem, socialnem, kognitivnem in telesno-gibalnem področju. Kljub temu pa se pri svojem delu srečujejo s številnimi pedagoško-didaktičnimi, organizacijsko-okoljskimi ter sistemskimi in osebnimi izzivi, ki jih rešujejo predvsem s sodelovanjem, sprotnim prilagajanjem in refleksijo prakse. Ključne potrebe in predlogi za izboljšanje vključevanja otrok in mladostnikov z MAS se nanašajo na sistemsko krepitev usposabljanj in kadra, organizacijske prilagoditve programov ter večjo družbeno ozaveščenost in razvoj bolj inkluzivnih športnih praks. Raziskava je pomembno izhodišče za razumevanje vloge učiteljev in trenerjev plavanja pri vključevanju otrok in mladostnikov z MAS v plavalne programe, saj osvetljuje njihove izkušnje, prakse in potrebe. Rezultati opozarjajo na potrebo po podpori, razvoju jasnejših smernic in večjih možnostih strokovnega izpopolnjevanja na področju inkluzivnih plavalnih programov. Ugotovitve hkrati ponujajo usmeritve za izboljšanje obstoječih praks in spodbujajo nadaljnji razvoj vključujočih pristopov, ki temeljijo na razumevanju posameznika, refleksiji lastne prakse ter prilagajanju vadbenega okolja. Z vidika socialne pedagogike raziskava poudarja pomen ustvarjanja varnega, podpornega in vključujočega okolja, ki otrokom in mladostnikom z MAS omogoča aktivno participacijo, občutek pripadnosti ter pozitivne socialne izkušnje. Hkrati prispeva k razumevanju športnih dejavnosti in plavalnih programov kot pomembnega prostora socialnega vključevanja, opolnomočenja in celostnega razvoja otrok in mladostnikov z MAS ter poudarja vlogo strokovnih delavcev pri ustvarjanju odnosov in okolij, ki podpirajo njihovo aktivno sodelovanje in širjenje inkluzivne prakse.20262026-08-29 08:36:06Magistrsko delo/naloga186271VisID: 209028sl