<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga in pomen ustne higiene pri učencih v posebnem programu vzgoje in izobraževanja</dc:title><dc:creator>Glažar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>nega ustne votline</dc:subject><dc:subject>motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>ustna higiena</dc:subject><dc:subject>Posebni program vzgoje in izobraževanja</dc:subject><dc:subject>senzorne težave</dc:subject><dc:subject>umivanje zob</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali izzive in prakse pri zagotavljanju ustne higiene otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Namen raziskave je bil preučiti izkušnje in izzive, s katerimi se pri zagotavljanju ustne higiene srečujejo starši in strokovni delavci s področja vzgoje in izobraževanja ter zobozdravstva, in na podlagi ugotovitev oblikovati priporočila za izboljšanje prakse na področju skrbi za ustno higieno.
V teoretičnem delu smo predstavili opredelitev motnje v duševnem razvoju, Posebni program vzgoje in izobraževanja, pomen ustne higiene, zobozdravstvene vzgoje in preventive, vlogo pedontologa ter senzorne posebnosti, ki vplivajo na izvajanje ustne higiene pri obravnavani populaciji. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, v katerih so sodelovali štirje starši in sedem strokovnih delavcev, od tega štirje s področja vzgoje in izobraževanja ter trije s področja zobozdravstva. Pridobljene podatke smo kodirali in analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo, na podlagi katere smo oblikovali pet glavnih tematskih kategorij.
Analiza odgovorov je pokazala, da so glavni izzivi pri zagotavljanju ustne higiene otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju motorične omejitve, senzorne preobčutljivosti, vedenjski odzivi, kognitivne omejitve ter zdravstvene posebnosti. Za uspešno izvajanje ustne higiene strokovni delavci uporabljajo individualizirane pristope, ki vključujejo vizualne opore, postopno učenje posameznih korakov in fizično pomoč. Rezultati so pokazali tudi pomen redne rutine, tesnega sodelovanja med družino, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in zdravstvenimi delavci ter potrebo po dodatnem strokovnem usposabljanju, večji dostopnosti prilagojenih pripomočkov in krepitvi interdisciplinarnega sodelovanja. Ustna higiena se je izkazala kot pomemben dejavnik celostnega zdravja, ki pomembno vpliva na dobro počutje in kakovost življenja otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
Z magistrskim delom smo želeli prispevati k ozaveščanju o pomenu ustne higiene pri osebah z motnjo v duševnem razvoju ter spodbuditi tesnejše sodelovanje med vzgojno-izobraževalnim in zdravstvenim sistemom. Ugotovitve raziskave so pokazale, da je za učinkovito zagotavljanje ustne higiene otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ključna individualno prilagojena podpora, ki temelji na sodelovanju družine, vzgojno-izobraževalnih ustanov in zobozdravstvenih strokovnjakov.</dc:description><dc:publisher>A. Glažar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-29 08:34:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186269</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376:616.31-083(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209027</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289374979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
