<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trajnostna potrošnja – izkušnje osnovnošolcev</dc:title><dc:creator>Leskovec,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovšin Kozina,	Francka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>trajnostna potrošnja</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>trajnostno potrošniško vedenje</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:description>Trajnostna potrošnja predstavlja pomemben element trajnostnega razvoja, saj vključuje odgovorno ravnanje posameznikov pri nakupu, uporabi in odstranjevanju izdelkov ter pri rabi virov. Ker se potrošniške navade oblikujejo že v otroštvu, je pomembno raziskati, v kolikšni meri otroci in mladostniki v vsakdanjem življenju ravnajo skladno z načeli trajnostne potrošnje. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, v kolikšni meri učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole na različnih področjih vsakdanjega življenja ravnajo skladno z načeli trajnostne potrošnje, kateri dejavniki po njihovem mnenju vplivajo na njihovo potrošniško vedenje ter katerim področjem bi bilo s pedagoškega vidika smiselno nameniti več pozornosti. Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom na vzorcu 204 učencev in statistično obdelani s programom IBM SPSS Statistics. Rezultati kažejo, da učenci najvišjo stopnjo skladnosti s priporočili trajnostne potrošnje izkazujejo na področjih bivanja in rabe virov, ravnanja z odpadki ter prehrane, manj pa na področjih oblačil in nakupovanja. Rezultati so pokazali tudi, da učenci pri prihajanju v šolo in mobilnosti v prostem času pogosto uporabljajo trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza. Kot najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na njihovo potrošniško vedenje, so učenci prepoznali starše. Rezultati so tudi pokazali, da s starostjo učencev trajnostno vedenje slabi, medtem ko učenke na nekaterih področjih izkazujejo bolj trajnostno vedenje kot učenci. Ugotovitve raziskave potrjujejo pomen zgodnjega in postopnega vključevanja vsebin trajnostne potrošnje v vzgojno-izobraževalni proces.</dc:description><dc:publisher>M. Leskovec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-29 08:30:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186265</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502.131.1:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209024</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289375235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
