Raziskovanje spolnih norm v mladinskih domovih v Ljubljani in Neaplju – primerjalna analizaTamá, Alin (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) spolne normespolne vlogespolni stereotipispol kot družbeni konstruktsocializacija.Magistrsko delo obravnava reprodukcijo spolnih stereotipov in patriarhalnih norm v vsakdanjih praksah socializacije otrok. Izhaja iz razumevanja spola kot družbenega konstrukta in raziskuje, kako se predstave o ženskosti, moškosti in spolnih vlogah oblikujejo, prenašajo in utrjujejo v interakcijah med otroki in odraslimi. Posebna pozornost je namenjena procesom zgodnje socializacije, vlogi družine, vrstnikov in vzgojno-izobraževalnih okolij ter načinom, na katere se skozi vsakodnevne aktivnosti reproducirajo družbena pričakovanja glede spola. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako se spolni stereotipi in patriarhalne norme pojavljajo v vsakdanjih praksah otrok in odraslih, katere oblike socializacije prispevajo k njihovemu utrjevanju in kako se v teh praksah odražajo spolno zaznamovana pričakovanja, delitev dela in razmerja moči. Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Empirični del je bil izveden v dveh mladinskih domovih, in sicer v Ljubljani (Slovenija) in Neaplju (Italija). Zbiranje podatkov je potekalo med marcem in junijem 2026 v Ljubljani ter med oktobrom in decembrom 2026 v Neaplju. Skupaj je bilo opravljenih približno 85 ur opazovanja v različnih vsakdanjih situacijah, kot so prosti čas, obroki, organizirane dejavnosti, šolsko delo in igra. Na podlagi opazovanj v obeh mladinskih domovih je bilo ugotovljeno, da se spolni stereotipi in patriarhalne norme reproducirajo skozi vsakdanje interakcije otrok in odraslih. V opazovanih situacijah so se pojavljali ponavljajoči se vzorci pripisovanja določenih lastnosti, interesov in vedenj deklicam in dečkom na podlagi družbeno pripisanih spolnih oznak. Rezultati kažejo, da se spolni stereotipi začnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu in se utrjujejo skozi različne procese socializacije. V obeh okoljih so se pojavljali ponavljajoči se vzorci pripisovanja določenih lastnosti, interesov in vedenj posameznikom na podlagi družbeno pripisanih spolnih oznak. Skrb, prijaznost, čustvenost in urejenost so se pogosteje povezovale s predstavami o ženskosti, medtem ko so se moč, aktivnost, športnost, tehnične spretnosti, karierna uspešnost in čustvena zadržanost pogosteje povezovale s predstavami o moškosti. Ugotovitve kažejo, da se takšna pričakovanja reproducirajo skozi simbolno igro, izbiro aktivnosti, komentarje odraslih in vrstniške interakcije. Raziskava je pokazala tudi, da imajo pomembno vlogo pri ohranjanju spolnih norm mehanizmi socialnega nadzora, ki prispevajo k utrjevanju normativnih predstav o spolu. Hkrati rezultati kažejo, da spolni stereotipi niso prirojeni, temveč se postopoma internalizirajo skozi socializacijske procese. Pri mlajših otrocih so bile stereotipne predstave manj izrazite, kar nakazuje, da se spolne norme oblikujejo in utrjujejo postopoma. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi reprodukcija patriarhalnih razmerij moči, saj so bili moški pogosteje umeščeni v vloge avtoritete, odločanja in nadzora, ženske pa v skrbstvene in relacijske vloge. Takšna razporeditev prispeva k naturalizaciji neenakosti in ohranjanju tradicionalnih predstav o družbenih vlogah. Raziskava tako potrjuje, da so spolni stereotipi in patriarhalne norme rezultat družbenih procesov, ki se reproducirajo skozi vsakdanje interakcije, institucije in kulturne prakse ter pomembno vplivajo na oblikovanje identitet, interesov in življenjskih možnosti otrok.20262026-08-28 09:10:29Magistrsko delo/naloga186204VisID: 57813sl