<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posttravmatska rast pri ženskah, ki so doživele nasilje v intimno-partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Hodžić,	Lejla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>intimno-partnersko nasilje</dc:subject><dc:subject>posttravmatska rast</dc:subject><dc:subject>okrevanje po travmi</dc:subject><dc:subject>nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>psihosocialna podpora</dc:subject><dc:subject>travmatične izkušnje</dc:subject><dc:description>Nasilje v intimno-partnerskih odnosih predstavlja eno najpogostejših oblik nasilja in lahko pri žrtvah povzroči številne psihološke, socialne ter čustvene posledice. Travmatične izkušnje pogosto vplivajo na občutek varnosti, zaupanja, samopodobe in nadzora nad lastnim življenjem. Kljub temu pa sodobne raziskave opozarjajo, da travma ne vodi nujno zgolj v negativne posledice, temveč lahko pri posamezniku sproži tudi proces pozitivnih psiholoških sprememb, poznan kot posttravmatska rast. Ta se lahko kaže skozi pet področij: izboljšane medosebne odnose, zaznavanje novih možnosti v življenju, večjo osebno moč, duhovne oziroma eksistencialne spremembe ter večje cenjenje življenja (Tedeschi in Calhoun, 1996). Magistrsko delo se osredotoča na izkušnje žensk, ki so doživele nasilje v intimno-partnerskem odnosu in pri katerih se je po travmatični izkušnji pokazala posttravmatska rast. Namen raziskave je bil raziskati, kako ženske opisujejo proces okrevanja po nasilju, kateri osebni, družbeni in institucionalni dejavniki so pri tem pomembni ter kakšno vlogo imajo strokovne institucije, zlasti centri za socialno delo, pri podpori ženskam na poti okrevanja. Posebna pozornost je namenjena tudi vprašanju, katere spremembe v sistemski in strokovni obravnavi bi lahko prispevale k učinkovitejši podpori ženskam z izkušnjo nasilja. V teoretičnem delu sem opredelila nasilje v intimno-partnerskih odnosih, njegove posledice in specifike travme, predstavim koncept posttravmatske rasti ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen razvoj. Obravnavam tudi vlogo strokovnih institucij in centrov za socialno delo pri delu z ženskami z izkušnjo nasilja ter pomen strokovne podpore v procesu okrevanja. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo z uporabo delno strukturiranih intervjujev. Intervjuje sem opravila s šestimi ženskami, ki so doživele nasilje v intimno-partnerskem odnosu in pri katerih je od izkušnje nasilja minilo najmanj šest mesecev. Zanimalo me je, kako same doživljajo proces okrevanja in posttravmatske rasti, kateri dejavniki so jim pri tem pomagali ter kako ocenjujejo podporo strokovnih institucij. Pridobljene podatke sem analizirala s postopki odprtega in osnega kodiranja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 09:06:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186198</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57807</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
