Občutek pripadnosti prve in druge generacije priseljenk in priseljencev v SlovenijiSkenderović, Adela (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) pripadnostpriseljenstvoidentitetadržavljanstvodiskriminacijaV diplomskem delu raziskujem občutek pripadnosti med mladimi priseljenci prve in druge generacije v Sloveniji ter kako je le-ta povezan z oblikovanjem njihove identitete in vsakdanjega življenja. V pregledu problematike izhajam iz teorij, ki razlagajo, da sta pripadnost in identiteta tesno povezani ter da se oblikujeta v odnosu do drugih, pri čemer igrajo pomembno vlogo meje med skupinami v družbi in dojemanje drugačnosti. Posebno pozornost v diplomskem delu namenjam dvojni identiteti mladih, ki živijo med dvema kulturnima okoljema, in njihovemu doživljanju sprejetosti v slovenski družbi. Raziskava se osredotoča tudi na razlike med prvo in drugo generacijo glede dojemanja pripadnosti ter na povezavo diskriminacije z občutkom pripadnosti. Empirični del raziskave temelji na delno standardiziranih intervjujih, ki so bili izvedeni z mladimi priseljenci. Analiza podatkov je bila pridobljena s postopki kvalitativne analize, s ciljem poglobljenega razumevanja njihovih izkušenj, doživljanja identitete in strategij soočanja z večkulturnostjo. Rezultati kažejo, da je občutek pripadnosti pri intervjuvancih kompleksen in pogosto povezan z občutkom vmesnosti med slovenskim okoljem in državo izvora. Pri večini se pojavlja hibridna identiteta, ki se oblikuje skozi vsakdanje prakse, kulturne vplive in odnose z okoljem. V raziskavi izpostavljam pomen občutka pripadnosti pri vključevanju mladih priseljencev v družbo in opozarjam na širše družbene izzive, s katerimi se srečujejo priseljenci in njihovi potomci, kot so socialna izključenost, diskriminacija ter omejene možnosti izobraževanja in zaposlitve.20262026-08-28 09:04:12Diplomsko delo/naloga186195VisID: 57804sl