<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Laserska varnost pri valovnih dolžinah okoli 1,5 µm</dc:title><dc:creator>Stare,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Agrež,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>laserska varnost</dc:subject><dc:subject>valovna dolžina 1550 nm</dc:subject><dc:subject>absorpcija v vodi</dc:subject><dc:subject>prag poškodbe roženice</dc:subject><dc:subject>največja dopustna izpostavljenost</dc:subject><dc:subject>LiDAR</dc:subject><dc:subject>NLOS</dc:subject><dc:description>Laserski sistemi za zaznavanje, kot sta LiDAR in NLOS, vse pogosteje uporabljajo valovno 
dolžino 1550 nm, ki velja za varnejšo za oči, ker se absorbira prej in ne doseže mrežnice, 
vendar še vedno lahko poškoduje roženico. Mejne vrednosti za uporabo laserjev pri tej 
valovni dolžini so porazdeljene po različnih standardih in smernicah, zato hitra presoja 
varnosti takega sistema ni mogoča. Pregledali smo literaturo in v tabelah zbrali največje 
dopustne izpostavljenosti za zvezno delovanje, posamezen pulz in ponavljajoče se pulze in 
jih primerjali še z eksperimentalno določenimi pragovi poškodbe roženice. Nato smo 
preverili varnost parametrov na dveh objavljenih sistemih NLOS. Največja dopustna 
izpostavljenost znaša 100 mW/cm² za zvezno osvetljevanje in 1 J/cm² za posamezen pulz v 
območju od 1 ns do 10 s. Pri ponavljajočih se pulzih je največkrat restriktivno drugo pravilo. 
Za pulze, krajše od 1 ns, mejna vrednost ni točno določena.</dc:description><dc:publisher>[J. Stare]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 08:31:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186175</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.375.826:614.893(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 288504</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289426179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
