<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza organokovinskih in koordinacijskih spojin piritionov ter preučevanje njihovih kemijskih in bioloških lastnosti</dc:title><dc:creator>Rapuš,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turel,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pirition</dc:subject><dc:subject>koordinacijske spojine</dc:subject><dc:subject>rutenij</dc:subject><dc:subject>platina</dc:subject><dc:subject>renij</dc:subject><dc:subject>biološka aktivnost</dc:subject><dc:subject>protirakavo</dc:subject><dc:subject>protibakterijsko</dc:subject><dc:subject>protivirusno</dc:subject><dc:subject>inhibicija encimov</dc:subject><dc:description>Bioanorganska kemija predstavlja vez med anorgansko kemijo in biologijo ter preučuje vlogo kovin v bioloških sistemih. Intenzivno se je začela razvijati po odobritvi uporabe cisplatina za zdravljenje nekaterih rakavih obolenj. Platinski kemoterapevtiki kljub številnim stranskim učinkom in odpornosti še vedno ostajajo med najpogosteje uporabljenimi kemoterapevtiki. Zaradi teh slabosti se je začel razvoj novih protirakavih spojin na osnovi drugih kovin. Še vedno se raziskuje nove platinske koordinacijske spojine, raziskave pa so se je razširile tudi na ostale kovine kot sta na primer rutenij, s katerim je bilo v preteklosti kar nekaj uspeha in renij, ki se je intenzivneje začel raziskovati v zadnjih letih. Pirition je ciklična tiohidroksamska kislina, za katero so že kmalu po odkritju ugotovili, da ima zanimivo in raznovrstno biološko aktivnost. Zaradi svoje kemijske narave je lahko dober ligand in se ga lahko uporabi za pripravo koordinacijskih spojin. Tudi za te spojine se je izkazalo, da so aktivne v bioloških sistemih.
V okviru doktorskega dela smo v dveh korakih sintetizirali piritionske ligande z različnimi funkcionalnimi skupinami. Tako pripravljene ligande smo uporabili za sintezo organorutenijevih(II) koordinacijskih spojin s klorido ligandi in z ligandi, ki vsebujejo donorski atom iz 15. skupine periodnega sistema, platinskih(II) koordinacijskih spojin in renijevih koordinacijskih spojin. Spojine smo fizikalno-kemijsko karakterizirali z različnimi metodami, ki vključujejo NMR spektroskopijo, masno spektrometrijo visoke ločljivosti, elementno analizo CHN ter IR in UV-Vis spektroskopijo. V primerih, ko nam je uspelo pripraviti ustrezne monokristale spojin pa smo jim določili kristalne strukture z rentgensko difrakcijo. Preučevali smo tudi, kaj se s spojinami zgodi v raztopinah. Dodatno smo pripravljene spojine preučevali tudi v bioloških sistemih, kjer smo določevali njihovo protirakavo aktivnost, v nekaterih primerih pa smo preverili tudi inhibicijo izbranih encimov, ki so povezani z rakom. Dodatno smo za nekatere spojine preverili tudi protibakterijsko in protivirusno aktivnost.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-27 10:38:04</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>186140</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo / University of Ljubljana, Faculty of Chemistry and Chemical Technology</dc:coverage><dc:coverage>2021-2026</dc:coverage></metadata>
